Policijska ura v Franciji tudi na silvestrovo

20.15 V Franciji policijska ura na silvestrovo

Francija bo v torek previdno odpravila šesttedensko popolno zaprtje države, vendar pa bodo uvedli policijsko uro, ki bo vsako noč, tudi na silvestrovo, veljala od 20. ure, je danes napovedal francoski premier Jean Castex. Težko pričakovano odprtje muzejev, kinodvoran in gledališč bodo za tri tedne preložili, saj število novih okužb z novim koronavirusom v državi ponovno narašča, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Minister za zdravje Olivier Veran pa je po poročanju AFP priznal, da bo Francija v torek daleč od cilja največ 5000 novih primerov okužbe v enem dnevu. V Franciji so v zadnjih 24 urah zabeležili skoraj 14.000 novih okužb, pred enim tednom pa 12.000, je dejal. »Še vedno nismo izstopili iz drugega vala« epidemije, je dejal in dodal, da je treba preprečiti velika druženja na silvestrovo in s tem ponovni izbruh in morebitno tretje zaprtje države v prihodnjem letu.

19.05 Evropski vrh o izobraževanju med pandemijo

Na današnjem tretjem Evropskem vrhu o izobraževanju so razpravljali o preizkušnji izobraževanja v času epidemije covida-19 v povezavi z digitalnim izobraževanjem. Na povabilo Evropske komisije je kot osrednja govorka med ministri Evropske unije sodelovala slovenska ministrica za izobraževanje Simona Kustec, so sporočili z ministrstva.

Kustečeva je poudarila, da izobraževanja na daljavo ne moremo enačiti z izobraževanjem v šoli. A je, tako ministrica, v dani epidemiološki situaciji izobraževanje na daljavo edina možnost, če želimo zaščititi zdravje učencev in učiteljev. Tako predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen kot Kustečeva sta na vrhu kot odločilne nosilce izvajanja izobraževanja izpostavili učitelje. S hitrim odzivom na nove razmere so naredili izjemen napredek v poučevanju v času epidemije. »Učiteljeva vloga, namen in metode poučevanja so se pomembno spremenile in pokazale smer prihodnjega razvoja ter premisleka o kvaliteti znanja in izobraževanja,« je povedala Kustečeva.

18.50 V Španiji med marcem in majem 70 odstotkov več smrtnih žrtev od uradnih številk

Število mrtvih zaradi koronavirusa v Španiji med marcem in majem je kar 70 odstotkov višje od uradnega števila zabeleženih smrti, je ugotovil Nacionalni statistični inštitut. V prvem valu je bila Španija ena najhuje prizadetih evropskih držav. Uradno število smrti v tem obdobju je nekaj več kot 27.000, medtem, ko statistični inštitut ugotavlja, da je zaradi virusa umrlo najmanj 32.652 oseb, še 13.000 pa jih je umrlo zaradi simptomov koronavirusa, a niso bili uradno diagnosticirani. Virus pa je v tem obdobju domnevno posredno povzročil še več kot 4000 smrtnih žrtev.  Skupno je torej umrlo več kot 47.000 oseb, kar 20.000 več uradnega števila. 



17.40 Usklajevanja cepiv v EU

Voditelji članic EU so danes v Bruslju izpostavili pomen priprav za zagotovitev pravočasne dostave in razdeljevanja cepiv, tudi z oblikovanjem nacionalnih strategij za cepljenje. Cilj je zagotoviti, da bodo cepiva ljudem v EU na voljo pravočasno in usklajeno. Poudarjajo tudi pomen jasnih informacij o cepivih in boja proti dezinformacijam. Voditelji so pozdravili pozitivne napovedi glede cepiv proti covidu-19, a obenem opozorili, da prihod cepiv ne pomeni, da je pandemije konec.

Epidemiološke razmere v Evropi ostajajo skrb zbujajoče, zato je treba nadaljevati prizadevanja za zajezitev virusa, da bi preprečili nadaljnje valove okužb, piše v sprejetih sklepih. Ob tem so se voditelji zavezali k nadaljnji krepitvi usklajevanja v boju proti covidu, še zlasti pri pripravah na postopno odpravljanje omejitev ter vračanju k normalnemu potovanju in čezmejnemu turizmu, ko bodo sanitarne razmere to dopuščale. Izpostavili so tudi zavedanje, da je treba okrepiti izmenjavo izkušenj in načrtov za prihodnost. Evropsko komisijo so pozvali, naj predstavi predlog priporočila za skupen okvir za hitre antigenske teste in vzajemno priznavanje rezultatov teh testov. Zavzeli so se tudi za usklajen pristop glede potrdil o cepljenju.

16.05 V Srbiji na ventilatorjih največ bolnikov s covidom-19 doslej

V Srbiji so v zadnjih 24 urah potrdili 7393 novih okužb z novim koronavirusom, zaradi covida-19 je umrlo še 56 bolnikov. V bolnišnicah se zdravi 8594 bolnikov, od katerih jih 323 potrebuje podporo medicinskih ventilatorjev, kar je največ doslej. Srbsko ministrstvo za zdravje je tudi sporočilo, da so v zadnjem dnevu opravili 21.799 testov, skupno 1,98 milijona. Največ novih okužb so v zadnjem dnevu znova potrdili v Beogradu, 1790. Sledi Novi Sad s 423 okužbami. Od izbruha epidemije so v državi potrdili 249.224 okužb, umrlo je 2172 bolnikov, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

15.50 Strokovnjaki upe polagajo v cepivo

Covid-19 lahko prizadene različne organske sisteme v telesu, ker gre za razmeroma novo bolezen, težje poteke bolezni zdravijo predvsem s podporo prizadetim organskim sistemom. Zato strokovnjaki, ki so danes sodelovali na spletni okrogli mizi Kemijskega inštituta, upe polagajo v učinkovito in varno cepivo, ki bo preprečevalo bolezen. Po besedah predstojnika kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana, kjer zdravijo najtežje bolnike s covidom-19, Marka Noča učinkovitega zdravila za to bolezen ni, zato si s podporo organskim sistemom kupujejo čas, da telo samo premaga bolezen oziroma da mine imunska reakcija telesa, ki povzroča težji potek bolezni. Kot je dejal, pri kritično bolnih opažajo odpovedovanje številnih organskih sistemov, težko pa vse te odpovedi neposredno pripišejo okužbi z novim koronavirusom. Največ posledic virus pusti na pljučih, poleg tega poveča nagnjenost k strjevanju krvi, kar privede do tromboz in pljučnih embolij.

15.30 Sedmi sveženj protikoronskih ukrepov predvideva odprtje trgovin v nedeljo

Sindikat delavcev trgovine Slovenije nasprotuje predlogu, da bi bile lahko trgovine izjemoma odprte dve nedelji na prehodu v novo leto, kot naj bi določil sedmi protikoronski zakon. Poudaril je, da interventni zakon ne sme posegati v sistemske zakone, ki z obvladovanjem zdravstvene krize nimajo nič, še posebej ne brez socialnega dialoga. Kot so danes sporočili iz sindikata, je vlada v osnutek sedmega protikoronskega zakona, ki ga je sprejela v sredo, vključila spremembo določb zakona o trgovini tako, da lahko trgovci določijo obratovalni čas prodajaln za dve nedelji, 27. decembra in 3. januarja. »Vlada s tem ponovno posega v spremembo sistemskih zakonov, kot je to zakon o trgovini, in izkorišča naglico, s katero se interventni zakon sprejema, ob tem pa ne dopušča možnosti socialnega dialoga oziroma računa na to, da bo javnost to spregledala,« so navedli.

14.22 Covid-19 v Španiji med marcem in majem zahteval več kot 45.000 življenj

V Španiji je med marcem in majem za posledicami koronavirusne bolezni 19 umrlo več kot 45.000 ljudi, je danes sporočil nacionalni statistični urad (INE). Po dosedanjih uradnih podatkih je pandemija v tem obdobju zahtevala 18.000 smrtnih žrtev manj. Po podatkih INE je med marcem in majem umrlo 45.684 ljudi. Med njimi je pri 32.652 kot vzrok smrti naveden covid-19, pri 13.032 pa sum na koronavirusno bolezen s simptomi, ki se pojavijo tudi po okužbi z novim koronavirusom.
Ti podatki se znatno razlikujejo od podatkov španskega ministrstva za zdravje, ki je do 31. maja zabeležilo 27.127 smrtnih žrtev novega koronavirusa. INE navaja, da je bilo smrtnih žrtev 18.557 več.



Po navedbah INE je bil covid -19 najpogostejši vzrok smrti v Španiji v prvih petih mesecih letošnjega leta. Pri vsakem tretjem umrlem med marcem in majem so potrdili okužbo z novim koronavrusom ali simptome, ki se pojavijo pri covidu-19. Število umrlih za nalezljivimi boleznimi pa se je v prvih petih mesecih letos povečalo za kar 1678 odstotkov glede na isto obdobje lani, navedbe statističnega urada povzema časnik El País. Pandemija covida-19 je Španijo najhuje prizadela aprila, ko so potrdili 18.178 smrti bolnikov s covidom in še 8127 tistih, ki so bili domnevno okuženi. Ob upoštevanju podatkov INE je zaradi novega koronavirusa doslej v Španiji umrlo več kot 65.500 ljudi. Podatki statističnega urada potrjujejo domneve, da v prvem valu pandemije, ko so bili bolnišnice in pogrebni zavodi preobremenjeni, številnih primerov smrti niso upoštevali v uradnih statistikah umrlih za covidom-19.

13.49 Predsednik češke zdravniške zbornice za zaostritev protikoronskih ukrepov

Predsednik češke zdravniške zbornice Milan Kubek je danes v javnem pismu češko vlado pozval k takojšnji zaostritvi ukrepov. Nenadzorovan porast okužb z novim koronavirusom lahko preobremeni zdravstveni sistem, je opozoril Kubek. Ocenil je tudi, da so na Češkem prehitro začeli sproščati protikoronske ukrepe. Češka vlada pod vodstvom Andreja Babiša je po predhodnem soglasju parlamenta v sredo zvečer do 23. decembra podaljšala izredne razmere v državi. Pred tednom dni so v državi z omejitvami znova odprli vse trgovine in restavracije. O morebitni zaostritvi protikoronskih ukrepov bi lahko češka vlada odločala najprej v ponedeljek. Na Češkem z 10,7 milijona prebivalci v zadnjih dneh narašča število novih okužb z virusom sars-cov-2. V zadnjih 24 urah so potrdili 6402 novi okužbi. Od začetka epidemije v državi so jih doslej potrdili več kot 560.000. Umrlo je 9226 bolnikov s covidom-19.



13.44 Otroci in mladostniki opozorili na težave med epidemijo

Otroci in mladostniki so danes opozorili na težave in skrbi, s katerimi se soočajo med epidemijo covida-19. Na novinarski konferenci so poudarili, da so zaradi trenutne situacije zaskrbljeni, stres pa jim povzroča tudi šolanje na daljavo. Obravnavajo predvsem lažje snovi, opažajo pa primanjkljaj pri znanju. Opozorili so tudi na izvedbo tekmovanj.

12.43 Na Hrvaškem rekordno dnevno število okužb z novim koronavirusom

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah po 12.095 testih potrdili 4620 novih okužb s koronavirusom, kar je največ doslej. Umrlo je 53 bolnikov s covidom-19, je danes sporočil nacionalni štab civilne zaščite. Iz štaba so napovedali, da med božičnimi in novoletnimi prazniki ni pričakovati omilitve epidemioloških ukrepov, ki bodo veljali do 21. decembra. Na Hrvaškem so konec novembra poostrili ukrepe za zajezitev epidemije ter so med drugim začasno zaprli gostinske objekte, telovadnice, športne centre in stavnice do 21. decembra. V soboto pa bodo do 10. januarja dodatno omejili število ljudi, ki lahko naenkrat obiskujejo trgovine in nakupovalne centre.



Glede na danes objavljene podatke lokalnih štabov civilne zaščite so v zadnjih 24 urah največ primerov okužbe znova potrdili na območju Zagreba, in sicer 1086. V primorsko-goranski županiji so potrdili 387 okužb. Iz istrske županije poročajo o 91 novih primerih. Na Hrvaškem je trenutno 24.851 aktivnih primerov okužbe. V bolnišnicah se zdravi 2754 bolnikov s covidom-19, od katerih jih 296 potrebuje podporo medicinskih ventilatorjev. 

12.04 V Avstriji danes 2686 okužb s koronavirusom

V Avstriji so v zadnjih 24 urah potrdili 2686 novih okužb z novim koronavirusom. Umrlo je še 107 bolnikov s covidom-19. V avstrijskih bolnišnicah se trenutno zdravi 3780 bolnikov s covidom-19, od tega 585 na intenzivni negi. Največ okužb so v zadnjih 24 urah potrdili na Dunaju – 664, sledita Zgornja in Spodnja Avstrija s 445 in 380 novimi okužbami. Na avstrijskem Štajerskem so jih potrdili 322, na avstrijskem Koroškem 207. Najmanj novih okužb je še vedno na Gradiščanskem; v zadnjih 24 urah so jih potrdili 45.

V Spodnji Avstriji se bo ta konec tedna začelo množično testiranje na okužbe z novim koronavirusom. Do davi se je za testiranje prijavilo okoli 360.000 oseb, kar je približno 23,5 odstotka vseh, ki so upravičeni do testiranja. V Avstriji so doslej potrdili 313.688 okužb z virusom sars-cov-2. Umrlo je 4163 bolnikov s covidom-19.

11.18 Zdravstveni inšpektorat v začetku decembra zaznal 272 kršitev, policija 1146

Zdravstveni inšpektorat je od 30. novembra do 6. decembra izvedel 1921 nadzorov spoštovanja ukrepov zaradi epidemije, pri tem pa zaznal 272 kršitev. Izrekel je 28 kazni, 218 opozoril in 66 upravnih ukrepov. Policija pa je od 1. do 7. decembra zaznala 1146 kršitev, je razvidno iz poročil inšpektorata in policije, s katerimi se je seznanila vlada.



Zdravstveni inšpektorat in drugi inšpekcijski organi so v zvezi s spoštovanjem ukrepov 548 nadzorov izvedli na javnih mestih, pri tem pa ugotovili 156 kršitev. 286 nadzorov so izvedli v gostinstvu, kjer so ugotovili 21 kršitev. 268 nadzorov so izpeljali v večstanovanjskih objektih, pri tem pa ugotovili pet kršitev. 53 kršitev so ugotovili v 199 nadzorih, izvedenih v trgovski dejavnosti, 21 kršitev pa v drugih dejavnostih, kjer so sicer skupno opravili 308 nadzorov.

Policija je v prvih sedmih dneh decembra prejela 174 prijav kršitev, povezanih s spoštovanjem ukrepov zaradi koronavirusa, sama pa je zaznala 1146 kršitev. Izrekla je 905 opozoril in uvedla 475 prekrškovnih postopkov. Izdala je tudi 1483 potrdil o napotitvi v karanteno na domu.

11.06 Potovalni velikan TUI v poslovnem letu s tremi milijardami evrov izgube

Nemški potovalni velikan TUI je v poslovnem letu 2019/2020, ki je je izteklo konec septembra, ustvaril 3,1 milijarde evrov izgube. Rdeče številke so posledica pandemije covida-19, ki je močno udarila po potovalnem sektorju. Šef TUI Fritz Joussen upe za leto 2021 bolj kot v cepiva polaga v dostopnost hitrih testov na okužbo z novim koronavirusom.



TUI je minulo poslovno leto sklenil z 58-odstotnim padcem prihodkov, ki so se ustavili pri 7,9 milijarde evrov. V predhodnem poslovnem letu je posloval s 416,4 milijona evrov dobička, pravkar zaključenega pa je končal z milijardno izgubo. Ob izbruhu covida-19 je moral TUI spomladi odpovedati vrsto poletov, križarjenj in zapreti hotele po svetu. Poletno okrevanje je bilo kratke sape, saj je drugi val okužb jeseni znova prinesel omejitve gibanj v številnih državah.

Poslovanje TUI je medtem stabilno. Podjetje je pred dnevi z javno-zasebnim paketom zbralo 1,8 milijarde evrov likvidnostnih sredstev, avgusta je prejelo 1,2 milijarde evrov pomoči nemške vlade, aprila pa 1,8 milijarde evrov vredno državno posojilo.
Vseeno bo koronska kriza na skupini pustila dolgoročne posledice. Maja so že zagnali obsežen načrt prestrukturiranja, ki vključuje ukinitev 8000 delovnih mest po vsem svetu in zmanjšanje flote letal za 20 odstotkov. Načrtovanih 300 milijonov evrov prihranka na leto do leta 2023 so zdaj še povečali za sto milijonov evrov na leto.
 
10.24 V sredo potrdili 1849 okužb z novim koronavirusom, umrlo 49 bolnikov



9.56 Za zamrznitev minimalne plače tudi trgovinska zbornica in delodajalski združenji

Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije opozarjajo, da številna podjetja v luči koronske krize ne bi prenesla dodatnega pritiska v obliki dviga minimalne plače. Pozivajo, naj ta za 2021 ostane pri 940,58 evra. Ekonomsko-socialni svet bo vprašanje naslovil v petek.

8.24 V nevladnih organizacijah pozivajo k ukrepom v domovih za starejše

Stanovalci v domovih za starejše, ki so bili med najbolj prizadetimi skupinami že v prvem valu epidemije covida-19, niti v drugem valu niso dobili ustrezne oskrbe, ob mednarodnem dnevu človekovih pravic poudarjajo v Amnesty International Slovenije in združenju Srebrna nit. Med drugim pozivajo k spremembi kadrovskih normativov v domovih. Neustrezne priprave na drugi val so stanovalcem domov ogrozile človekovi pravici do življenja in do najvišje stopnje zdravja, prav tako so ogrozile tudi pravice zaposlenih, so poudarili. Izražajo skrb za zdravje in dobrobit zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki že dolge mesece trdo delajo.

»V epidemiji so dosedanje pomanjkljivosti pri skrbi za starejše postale še bolj izrazite. Diskriminacija zaradi starosti je nesprejemljiva, še najmanj na področju zdravstvene oskrbe,« je poudarila predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden. Vsi ukrepi morajo biti po njenem pozivu dobro pretehtani in sprejeti v sodelovanju s starejšimi oziroma njihovimi bližnjimi.
Prav tako je po njenem mnenju nesprejemljiva socialna izolacija starejših. Glede na to organizaciji podpirata dobre prakse v nekaterih domovih in pozivata tudi druge, da jim sledijo v tem prazničnem času. Ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in za zdravje, Janez Cigler Kralj in Tomaž Gantar pa naj po njihovem pozivu nemudoma podpišeta nove kadrovske normative v domovih.



Kritična je tudi direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel. Po njenih besedah zelo pozna uvedba hitrih testov za okužbe z novim koronavirusom, prepozno odzivanje na pomanjkanje ustreznega prostora in kadrov v domovih, nepregledna navodila in prepozna priprava protokolov za stike s svojci kažejo na nezadostno skrb pri zagotavljanju pravice do zdravja starejših. Število umrlih zaradi covida-19 med starejšimi je tudi ob upoštevanju pridruženih bolezni in visoke starosti nekaterih »grozljivo visoko«, je poudarila.

Oblast naj po pozivu obeh nevladnih organizacij zagotovi zunanje enote za izolacijo okuženih stanovalcev socialnih zavodov za vse tiste domove, kjer ne morejo učinkovito izvajati rdečih con, ne da bi kršili pravice neokuženih. Prav tako je nujna takojšnja priprava ustreznih protokolov za zagotavljanje obiskov in stikov stanovalcev z bližnjimi.



Skupaj z deležniki je treba po njihovem mnenju spremeniti kadrovske in druge normative in s tem zaščititi tako zaposlene kot stanovalce. Poleg tega je treba sprožiti sistemski nadzor nad ravnanjem vpletenih v triažiranje še neokuženih stanovalcev v prvem valu epidemije. Pristojne službe pa naj tudi vzpostavijo posebno telo za oblikovanje in spremljanje politik ter sankcioniranje kršitev človekovih pravic v okviru izvršilne veje oblasti.

7.36 V ZDA rekordnih več kot 3000 smrti zaradi covida-19 v enem dnevu

V ZDA je v sredo za covidom-19 umrlo več kot 3000 ljudi, kar je največ od začetka pandemije, je razvidno iz podatkov Univerze Johnsa Hopkinsa. Ameriške pristojne službe opozarjajo, da je število smrti povezano s številnimi potovanji za zahvalni dan prejšnji mesec. V ZDA je do danes zjutraj za covidom-19 umrlo okoli 289.000 ljudi, od tega 3071 v zadnjem dnevu. Obenem so v zadnjih 24 urah potrdili še okoli 220.400 okužb z novim koronavirusom.



V Kaliforniji, kjer od tega tedna veljajo poostreni ukrepi, so potrdili več kot 30.000 okužb. Vse večje je tudi število hospitalizacij. V bolnišnicah se namreč zdravi okoli 106.000 ljudi. Država velja za najhuje prizadeto v pandemiji covida-19. Oblast trenutno vse več upov polaga v cepivo, ki bi lahko zaustavilo širjenje virusa.



7.09 Slovesna podelitev Nobelovih nagrad zaradi pandemije odpovedana

V Stockholmu in Oslu bi morali danes podeliti letošnje Nobelove nagrade, vendar sta bili slovesnosti zaradi pandemije covida-19 odpovedani. Danes bodo v Rimu podelili Nobelovo nagrado za mir letošnjemu dobitniku Svetovnemu programu za hrano. Preostalim dobitnikom so nagrade podelili ta teden v njihovih domačih državah.

Nagrajence v šestih kategorijah so tako kot običajno, a z manj fizično prisotnimi novinarji razglasili oktobra. Zaradi pandemije nihče od njih ne bo prišel po plaketo in medaljo v Stockholm oziroma Oslo. Slovesnosti tradicionalno potekata 10. decembra na obletnico smrti ustanovitelja nagrad, švedskega industrialca in izumitelja dinamita Alfreda Nobela.

7.05 Evropska agencija za zdravila je bila tarča kibernetskega napada

Evropska agencija za zdravila (Ema) je bila tarča kibernetskega napada, so sinoči sporočili iz agencije. Zagotovili so, da so že uvedli preiskavo in so v tesnem stiku s policijo. Kasneje se je izvedelo, da so hekerji dostopali do dokumentov v zvezi s cepivom proti covidu-19 ameriškega podjetja Pfizer in nemškega Biontech. Kot so še sporočili iz Pfizerja, je šlo za nezakonit dostop do omenjenih dokumentov. Zatrdili so sicer, da hekerji niso dostopali do osebnih podatkov.

»Ema nam je zagotovila, da kibernetski napad ne bo nikakor vplival na časovni načrt njenega pregleda (cepiva, op. a.),« so dodali v sporočilu Pfizerja in Biontecha. Agencija Ema, ki ima sedež v Amsterdamu, namreč trenutno preučuje prošnje za odobritev cepiv proti covidu-19. Odločitev o cepivu Pfizerja in Biontecha bi lahko podali najkasneje 29. decembra, predvidoma do 12. januarja pa še o cepivu ameriškega podjetja Moderna.

6.48 Do sobote brez sprememb pri ukrepih za omejitev širjenja koronavirusa

Vlada je v sredo pretresla ukrepe za zajezitev epidemije covida-19 in sklenila podaljšati večji del ukrepov. Po sobotnih posvetih z direktorji bolnišnic in predstavniki gospodarstva pa bi se morda lahko kaj spremenilo, je za TV Slovenija sinoči dejal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin.

Vlada se je na seji na Brdu pri Kranju odločila za podaljšanje večjega dela ukrepov. Tako je še naprej prepovedano zbiranje ljudi na javnih krajih, če ne gre za ožje družinske člane ali člane istega gospodinjstva, kot tudi prehajanje med občinami in gibanje v nočnem času. Ustavljen je javni promet in zaprte so vse nenujne trgovine, so sporočili po seji vlade.



V zaprtih javnih prostorih ostajata obvezni razkuževanje rok in nošenje mask ali druge ustrezne oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza. Maske so obvezne tudi na prostem, če ni mogoče zagotoviti najmanj dveh metrov medosebne razdalje. V statističnih regijah, kjer število na novo okuženih v zadnjih 14 dneh presega 140 na 100.000 prebivalcev, je uporaba mask še naprej obvezna tudi na odprtih javnih krajih oziroma prostorih in v osebnih vozilih.

V večstanovanjskih stavbah morajo biti nameščeni razpršilniki za razkuževanje rok, še naprej je ustavljeno delovanje avtošol, prav tako je vlada podaljšala začasne spremembe pri dostopu do medicinskih pripomočkov, izdaja in izposoja katerih sta predvideni tudi brez navzočnosti zavarovane osebe in uporabe kartice zdravstvenega zavarovanja.



Še naprej velja prepoved ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev končnim uporabnikom, je pa vlada med izjeme poleg knjižnic dodala še dostop do kulturne dediščine in njen ogled brez organiziranega vodenja na ograjenih odprtih javnih površinah z nepremično kulturno dediščino. Pri tem je treba upoštevati omejitev enega uporabnika na 30 kvadratnih metrov ograjene javne površine.

V soboto pa bo vladna stran na posvetu s predstavniki zdravstvenih zavodov ugotavljala, kakšne so še kapacitete bolnišnic in koliko še lahko zdržijo v prihodnjih dneh in tednih, je za TVS pojasnil Kacin. S predstavniki gospodarstva pa bodo glede na razmere poskušali proučiti možnosti za morebitne spremembe v posameznih segmentih.

»Če bi te možnosti nastopile, bi takoj po posvetu vlada odločala o morebitnih sproščanjih,« je dejal. Poudaril je tudi, da so regije različno obremenjene glede na število okužb z novim koronavirusom.