Na obzorju konec madžarsko-poljske blokade finančnega svežnja EU

Bruselj – Po intenzivnih pogajanjih na najvišji politični ravni je na mizi očitno rešitev, s katero se bo končala madžarsko-poljska blokada finančnega svežnja EU – večletnega proračuna in načrta za okrevanje, ki sta skupaj vredna več kot 1800 milijard evrov. 

Po osnutku sklepov, pripravljenih za jutrišnji vrh EU, ki jih je na twitterju prvi objavil bruseljski dopisnik nemškega radia, bo kompromis Sveta EU in evropskih parlamentarcev o pogojevanju izplačil z vladavino prava ostal nedotaknjen. A njegovo izvajanje v praksi bo dlje časa odloženo, saj se bodo stvari skoraj zagotovo razčiščevale še v sodnih postopkih.

Pod taktirko Angele Merkel

Pripravljena je klasična bruseljska rešitev s posebno izjavo, s katero naj bi bile upoštevane madžarske in poljske želje. Po predlogu, ki je nastal pod taktirko nemške kanclerke Angele Merkel in naj bi bil potrjen med sklepi jutrišnjega vrha EU, je zagotovljeno, da se bo uredba o splošnem režimu pogojevanja uporabljala za proračun EU (tudi za načrt za okrevanje), dobro finančno upravljanje in finančne interese Unije.  

Madžarski in Poljski je zagotovljeno, da bo ob uporabi uredbe upoštevane nacionalne identitete držav članic v njihovih temeljnih političnih in ustavnih strukturah. Uporaba mehanizma za pogojevanje bo poštena, nepristranska, temelječa na dejstvih ... Evropska komisija bo pripravila smernice za izvajanje uredbe. Če bo sprožen postopek za razveljavitev uredbe, jih bo končala šele po razsodbi Sodišča EU, da lahko v smernice vključi relevantne elemente iz nje. Države članice imajo sicer pravico, da sprožijo postopek proti sprejetim aktom.


 

Samo za nove projekte

Dokler smernice ne bodo pripravljene, evropska komisija ne bo predlagala ukrepov, ki jih predvideva uredba (krčenje izplačil iz bruseljske blagajne). Ukrepi bodo morali biti sicer sorazmerni z učinkom kršitev vladavine prava na primerno upravljanje proračuna EU ali finančnih interesov Unije. Vzročna zveza med kršitvami in finančnimi interesi Unije pa mora biti dovolj neposredna in ustrezno dokazana.

Kot je še zapisano, zgolj ugotovitev, da je prišlo do kršitve vladavine prava ne zadošča za sprožitev mehanizma. V uredbi je sicer predvideno, da ukrepe sprejme kvalificirana večina v svetu EU na predlog evropske komisije. Uredba naj bi skladno z izjavo tudi veljala le od 1. januarja in le v zvezi z novimi proračunskimi projekti.