O ukrepih razklana tudi zdravstvena stroka

Vprašanje, ali sprostiti ukrepe za zajezitev epidemije novega koronavirusa ali jih še dodatno zaostriti, na nasprotne bregove ne postavlja le ministra za zdravje Tomaža Gantarja in ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, temveč tudi zdravstveno stroko. Povedna poteza je izstop epidemiologa Maria Fafangela iz vladne strokovne skupine za covid-19, razklana so tudi mnenja naših sogovornikov.

»Epidemiološka slika ni dobra. Izpolnili nismo nobenega pogoja, da bi lahko začeli sproščati ukrepe. Ena možnost je, da čakamo na boljše odzivanje na zdajšnje ukrepe, druga pa, da se ukrepi za kratek čas še nekoliko zaostrijo in se zmanjšajo stiki med ljudmi, ki prenašajo virus, da bi potem lahko vsaj začasno nekoliko bolj normalno zaživeli,« meni vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović.



Ali bi bilo zapiranje vseh nenujnih gospodarskih dejavnosti za 14 dni, kot predlaga Tomaž Gantar, dovolj za obrnitev epidemične krivulje, je težko napovedati, pravi Beovićeva. Izkušnje iz prvega vala so zelo drugačne od izkušenj v drugem valu. K temu nedvomno botruje t. i. pandemska utrujenost. V bližnjih državah so s podobnimi ukrepi, kot veljajo pri nas, hitro dosegli želene učinke, zato si lahko privoščijo odpiranje. Pri nas pa bi glede na epidemiološke razmere vsakršno odpiranje bilo izjemno tvegano. »Zato je bolj smiselna pot intenzivnejših ukrepov.«
 

Reševanje življenj ali gospodarstva
 

Infektolog Andrej Trampuž z univerzitetne klinike Charité v Berlinu v nasprotnih predlogih ministrov vidi izraz skrbi za resor vsakega, vendar opozarja, da končna odločitev ne sme biti v njunih rokah, temveč v rokah vlade, ki se mora pri odločitvi naslanjati na strokovno skupino, ta pa mora upoštevati mnenja z vseh področij. »A če pogledamo izkušnje iz drugih držav, je popolnoma jasno: Slovenija je kot druga najslabša država po številu novih okužb in smrtnih žrtev zaradi covida-19 v zelo težkem položaju. Potrebuje zaostritev ukrepov, in to ne za dva tedna, ampak verjetno za nekaj mesecev oziroma do cepljenja,« je prepričan Trampuž.

Zdajšnji ukrepi so očitno nezadostni, kar po njegovem mnenju govori, da je vlada ukrepala prepozno. Zamudila je poletni čas, ko bi se morala pripraviti na drugi val, sprejela premile ukrepe ali pa je nadzor nad njihovim izvajanjem preslab, našteva razloge za slabe razmere. Opozarja tudi, da gre pri odločitvi o prihodnjih ukrepih za vprašanje, za kaj se bo družba odločila: ali hoče reševati življenja ali gospodarstvo. »Kot zdravnik je moj odgovor, da so na prvem mestu vedno življenja.«


 

Če zlomimo gospodarstvo, bomo zlomili tudi zdravstvo

Povsem drugačnega mnenja je zdravnik Matjaž Figelj. »Trdim, da je treba ponovno vzpostaviti vse družbene sisteme, ne samo zdravstvenega. Treba je paziti, da ne propadejo gospodarstvo, da ponovno zaženemo šolstvo, kulturo, šport. Sprijazniti se moramo, da moramo s tem virusom sobivati, saj je jasno, da ga premagati ne moremo. Tudi cepiva ne bodo rešila problema, temveč ga bodo le omilila.« Z zapiranjem gospodarstva, šolstva in drugih sistemov je Slovenija naredila veliko napako, je prepričan Figelj.



»Vsi družbeni sistemi so tako prepleteni, da če porušimo enega, se bodo prej ali slej zrušili tudi ostali. Če zlomimo gospodarstvo, bomo čez leto ali dve zlomili tudi zdravstvo, če ga že nismo z vsemi ukrepi in dolgovi, ki jih ustvarjamo s spopadanjem z epidemijo.«