Vlada pokojninsko reformo sprejela brez parlamenta

Predsednik Emmanuel Macron, ki očitno nima podpore v parlamentu za svoj sporni predlog o dvigu upokojitvene starosti za dve leti, se je odločil, da bo zakonodajo sprejel brez glasovanja. Premierka in članica Macronove stranke Élisabeth Borne je naznanila, da bo vlada pokojninsko reformo sprejela brez podpore parlamenta z uporabo spornega ustavnega mehanizma, znanega kot člen 49.3. Edini način, da dvig pokojninske starosti ne bi bil sprejet, je nezaupnica vladi.

Premierka Élisabeth Borne je v nacionalni skupščini, kjer so jo poslanci sprejeli z glasnim izražanjem nezadovoljstva in protestnim petjem Marsejeze, povedala, da ni bilo gotovo, da bo reforma v skupščini sprejeta. Po njenih besedah je menda zmanjkalo le nekaj glasov. Dejala je, da se ne morejo igrati s prihodnostjo pokojnin, zato so se odločili, da reformo sprejme vlada z uporabo ustavnega instrumenta.

Senat je kompromisno besedilo reforme, o katerem je v sredo dosegla dogovor komisija, sestavljena iz senatorjev in poslancev, potrdil dopoldne, popoldne bi moralo slediti glasovanje v narodni skupščini. 

Ker vlada predsednika Emmanuela Macrona v njej nima večine, podpora konservativnih republikancev pa ni bila zagotovljena, je vlada tako uporabila ustavni instrument, znan kot člen 49.3, po katerem lahko reformo sprejme mimo parlamenta.

Nezaupnico vladi je že napovedala stranka kandidatke skrajne desnice na lanskih predsedniških volitvah Marine Le Pen. Dejala je, da je današnja odločitev poraz predsednika in premierke.

Poslanec komunistov Fabien Roussel je dejal, da je Macronova vlada francoski parlament s tem ponižala. Vodja socialistov Olivier Faure pa je dejal, da bi morala vlada, ki za predlog nima podpore, tega umakniti z dnevnega reda.

Macron je sicer do zadnjega poudarjal, da ne želi reforme sprejeti mimo parlamenta oziroma z uporabo t. i. jedrske opcije. A v zadnjem trenutku so v Elizejski palači ocenili, da bi bilo glasovanje preveč tvegano.

Dvig upokojitvene starosti je glavna točka reforme. Poleg tega naj bi se z njo tudi povečalo število let, potrebnih za vplačevanje v pokojninski sistem, najnižja pokojnina pa naj bi se zvišala na 1200 evrov. Reforma, ki velja za ključni projekt Macrona in njegove desnosredinske vlade, naj bi bila po njihovi oceni nujna, češ da bi se brez nje pokojninski sistem sesul.

Po podatkih francoskega notranjega ministrstva je v sredo po Franciji proti reformi protestiralo 480.000 ljudi, med njimi 37.000 v Parizu. Največ se jih je na ulice podalo 7. marca, ko se je protestov po podatkih policije udeležilo 1,28 milijona ljudi, po podatkih sindikatov pa več kot tri milijone. 

V javnomnenjskih raziskavah približno dve tretjini Francozov pravi, da načrta ne odobrava. Po tednih divjih protestov in stavk, ki so zaradi predloga dviga upokojitvene starosti z 62 na 64 let pretresale Francijo, bo vladni obhod demokratičnega odločanja predvidoma še bolj zaostril javno nasprotovanje nepriljubljene reforme.