Velike skrbi malega planeta

Ker gori Amazonija, se je tik pred vrhom G7 razvnela zahodna politika – francoski predsednik je okrcal ekološko »lažnivega« kolega iz Brazilije – zdaj pa se od daleč zdi, da se je globalno pomiril predvsem medijski ognjeni vihar okrog Jaira Bolsonara, medtem ko planetarni problem ostaja.

(Zadnja spet vroča) novica je, da se Brazilec v petek ne bo udeležil regionalnega vrha o goreči Amazoniji – napovedan je v Leticii v Kolumbiji – ker mu to, kot je sporočil predstavnik za stike z javnostjo, preprečuje zdravje. Prav pojutrišnjem da začenja dieto, ki je ne more prestaviti in zatorej niti na pot, kajti v nedeljo ga čaka operacija trebuha; že četrta, po tem ko ga je med kampanjo septembra lani zabodel napadalec. Z zdravjem se ni šaliti, a nekateri so se ob informaciji, da Bolsonara ne bo na sestanek, spomnili, da je pred tedni odpovedal tudi pogovor s francoskim ministrom za zunanje zadeve Jean-Yvesom Le Drianom, ker je imel na urniku obisk frizerja. ... Tokrat bo brazilska oblast na srečanje na tromejo med Kolumbijo, Brazilijo in Perujem (predlagali sta ga Peru in Kolumbija) sicer poslala namestnika oziroma bodo prosili za končno poročilo. Skorajšnja operacija pa Bolsonaru, čigar Brazilija se je konec avgusta zaradi požarov v največjem tropskem gozdu znašla na mednarodnem radarju, ne bo preprečila, da ne bi 24. septembra zagovarjal brazilskega stališča o Amazoniji pred generalno skupščino ZN. Tja tudi sam hoče na vsak način, če bo treba, »tudi na bolniški postelji« ...
 

Macronov véliki planet

Zaradi brazilskih požarov se je pred kratkim diplomatsko črno-belo zaostrilo med uradnima Brasilio in Parizom, sploh potem, ko predsednik Emmanuel Macron izjavil, da je »vprašanje suverenosti nad največjim tropskim gozdom odprto: ker je Amazonija ključna za podnebno urejanje planeta«. Tega želi narediti francoski voditelj »spet velikega«, kajti s pobudo Let's Make Our Planet Great Again se je že na začetku mandata postavil proti Donaldu Trumpu (ko je ta napovedal umik ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma) in še proti drugim ekoskeptikom oziroma zanikovalcem, kakor je prav tako postavil amazonsko problematiko v ospredje vrha G7: opozoril je na možnost, da bi Amazoniji, ki povezuje devet držav, podelili poseben status, če bi se pokazalo, da regionalni voditelji sprejemamo odločitve, uničujoče za planet.



Skrajnodesničarski Bolsonaro, ki je za temi pobudami brž prepoznal »kolonialistično mentaliteto«, je pred nedavnim ponujeno finančno pomoč držav G7 v višini 20 milijonov dolarjev označil za »miloščino, ki je pod pretvezo zaščite Amazonije [60 odstotkov pragozda se razprostira v Braziliji] ne bomo sprejeli od nikogar«. Zdaj je, drugače, brati, da so jo pripravljeni celo sprejeti, vendar pod pogojem, da bodo sami upravljali z denarjem: »suvereno in odgovorno«, in da Macron vzame nazaj besede, da je brazilski predsednik lagal o tem, kaj se okoljsko dogaja. Medtem pritiska na južnoameriško velikanko mednarodna skupnost in je morda celo ogrožen prostotrgovinski sporazum UE-Mercosur (južnoameriško trgovinsko združenje Argentine, Brazilije, Paragvaja in Urugvaja), o katerem so se pogajali dvajset let, politični dogovor pa dosegli junija letos ... Ob tem poročajo, da se je Brazilija po pritiskih na vrhu G7 zganila, saj je takoj aktivirala gasilna letala in mobilizirala 43.000 vojakov, vlada je deblokirala več kot osem milijonov evrov in poslala na teren policiste, da bi ti preprečevali nezakonito izsekavanje gozdov.
 

Še drugi goreči konci sveta

V času, ki ga z vseh strani diktirajo ideološke manipulirane (lažne) novice, je Bolsonaro, med drugim, tvitnil, da letošnji požari niso številčnejši od povprečja zadnjih 15 let, da se jim bodo v Braziliji odločno zoperstavili, in da sumi, kakor je sploh vznemiril javnost, da so zanje »odgovorne« nevladne organizacije. Po drugi strani je v resnih medijih brati, da je letos izbruhnilo v Braziliji največ požarov v zadnjih desetih letih, kar 52 odstotkov od tega v Amazoniji, kar je pred kratkim »zaskrbelo« tudi papeža. Za povrhu so po pisanju Guardiana znanstveniki izmerili, da so v letošnjem letu in prvič v zadnjem desetletju brazilsko Amazonijo skrčili za 10.000 kvadratnih kilometrov, tako hudo pa je bilo v ekološko povsem nemarnem obdobju 1995–2004 ... A medtem ko svet kaže s prstom na Bolsonarova goreča pljuča sveta pa, kot je mogoče spremljati na Nasinem globusu požarov, v medijski in politični tišini gori domala cel južni del srednje Afrike, številni so tudi požari v Sibiriji, Boliviji in Avstraliji.