Apokalipsa zdaj

Amazonski tropski pragozd, pljuča sveta, gori. Po podatkih brazilskega nacionalnega inštituta za raziskave vesolja (Inpe) je bilo na območju, velikem kot 160 Slovenij (3,2 milijona kvadratnih kilometrov), od januarja do danes več kot 74.000 manjših ali večjih požarov. Od prejšnjega četrtka jih je bilo 9500.



Tropski pragozd, eden od najpomembnejših ekosistemov na Zemlji, se pospešeno krči. Trenutno bi – tu je treba omeniti še velikanske požare, ki že več tednov divjajo po velikem delu Arktike – moralo človeštvo prižgati vse alarme. A ni tako. Še naprej gledamo stran, kar je silovit pospešek za uničujočo, vseobsegajočo podnebno krizo.
Gost temen dim se je iz amazonskega pragozda, ki gori dobre tri tedne, razširil po velikem delu Južne Amerike. V več mestih, tudi brazilskem São Paulu, se je znočilo sredi dneva. Satelitske slike, ki jih je posnela Nasa, jasno kažejo, kako grozovito velik požar je zajel gozdove, ki ustvarijo kar 20 odstotkov kisika, hkrati pa poskrbijo – drevesa so najboljše »orodje« za boj proti podnebnim spremembam – za črpanje velikanske količine ogljikovega dioksida iz ozračja.

Množično izsekavanje

Po dolgih desetletjih brutalnega izsekavanja amazonskega pragozda se je uničevanje naravnega čudeža, kjer živi tri milijone živalskih in rastlinskih vrst, v zadnjem desetletju – vsaj v Braziliji – nekoliko umirilo. Toda z izvolitvijo novega predsednika, skrajnega desničarja in notoričnega zanikovalca podnebnih sprememb Jaira Bolsonara, je sledila katastrofa. Bolsonaro je amazonski pragozd na veselje lokalnih in globalnih korporacij nemudoma »odprl za posel«. Drevesa so ponovno množično padala, hkrati so kmetje ponovno množično zažigali posamezne dele gozdov, da bi lahko razširili pašne površine za živino – živinoreja je v zadnjem desetletju povzročila 70 odstotkov izsekavanja.

V amazonski pragozd, kjer živijo številna domorodna plemena, so znova krenila tudi rudarska podjetja. Uničenje je – ob umiku kazni in vladnih omejitev – dobilo silovit morilski zagon. Hkrati je Bolsonaro močno zmanjšal proračun vladne okoljske agencije ter omejil njene aktivnosti.

Gorijo pljuča vseh nas

Dejstvo je, da so gozdni požari v tem delu leta »tradicionalni« – zaradi suše in zažiganja gozda z namenom ustvarjanja pašnih površin. Toda po podatkih Greenpeacea je njihovo število – v primerjavi z enakim obdobjem lani – višje za neverjetnih 145 odstotkov. Površina gozda, ki gori, je po podatkih inštituta Inpe večja kar za 84 odstotkov – še preden je bil ta podatek objavljen, je Bolsonaro odpustil šefa tega inštituta, ker je razkril podatek, da brazilski tropski pragozd izginja z rekordno hitrostjo (88-odstotno povečanje v enem letu), grozljivo in na satelitskih posnetkih jasno vidno dejstvo pa seveda označil za lažne novice.



Tako gre to v današnjem svetu: zato si Bolsonaro lahko nekaznovano privošči, da za širitev požarov okrivi nevladne organizacije. Te so – na podlagi dejstev – Bolsonara in njegov kabinet obtožile, da je zaradi ponovnega odprtja amazonskega pragozda za neomejeno uničevanje soodgovoren za (ne le) ekološko tragedijo, ki smo ji priča v zadnjih tednih in pospešeno postaja nova normalnost. »To je bolna, usmiljenja vredna izjava. Povečano izsekavanje gozda in sežiganje sta rezultat Bolsonarove protiokoljske politike,« se je na predsednikove obtožbe odzval Marcio Astrini, medijski koordinator brazilskega Greenpeacea.

Bolsonaro še vedno zanika, da se v amazonskem pragozdu dogaja kaj posebnega. Ali skrb vzbujajočega. »To je sezona, ko kmetje z ognjem čistijo zemljo ('queimada'). Nekoč so me klicali Kapitan motorna žaga. Zdaj sem Neron, ki je zažgal amazonski pragozd,« je Bolsonaro včeraj sporočil iz svojega slonokoščenega stolpa. Definicija dimne zavese, prav zares.