Neomejen dostop | že od 9,99€
Ameriška bančna velikanka JPMorgan bo prevzela banko iz San Francisca First Republic. Že tretja propadla ameriška banka v minulih tednih je v prvem četrtletju letošnjega leta izgubila več kot sto milijard dolarjev bančnih depozitov, borzna vrednost je padla za 75 odstotkov.
Prevzem je organizirala ameriška zvezna korporacija za zavarovanje kreditov FDIC, ki je banko v težavah že zasegla sama, pred tem pa po informacijah finančnih medijev kontaktirala tudi vrsto drugih bank z Bank of America in pittsburško PNC Financial Services vred. Na pomoč ji bo priskočila največja JPMorgan in v Washingtonu upajo, da bo s tem konec bančne krize, zaradi katere so zavarovanje za depozite Sillicon Valley Bank in newyorške Signature Bank že zvišali nad 250 tisoč dolarjev. Če mnogi analitiki ta ukrep hvalijo kot odločno preprečevanje bančnega požara, je za druge le reševanje bogatašev ter odstranjevanje tržnih posledic slabega vodenja finančnih ustanov. V Evropi je propadlo švicarsko Credit Suisse prevzela dotedanja tekmica UBS.
Prihodnja lastnica First Republic Bank JPMorgan je skupaj z desetimi drugimi sodelovala že pri začasni varščini trideset milijard dolarjev za ameriške banke v težavah, a to ni pomagalo prvima bankrotiranima bankama. Pri Federal Reserve so minuli teden končno priznali sokrivdo za sedanje ameriške bančne pretrese. Podpredsednik za nadzor Michael Barr je priznal, da nadzorniki niso pravočasno odgovorili na težave Sillicon Valley Bank, pa čeprav za v letu hitrega zviševanja obrestnih mer ni imela odgovornega za bančna tveganja.
Barr je napovedal večji nadzor nad bankami, po ocenah kritikov pa bi se morala Fed še bolj zamisliti nad lastnimi akcijami. Dolgo so podcenjevali nevarnost inflacije, ko je ta skočila v višave, pa so banke plačale kazen za vlaganje v domnevno varne vrednostne papirje. Visoke obrestne mere so dvignile izkupičke drugje in bančne stranke so začele množično seliti svoj denar. Tudi zato ta teden vsi napeto pričakujejo odločitev Fed o obrestnih merah. Inflacija se je marca sicer znižala na 4,2 odstotka, a je še vedno dvakrat višja od ciljne, predvsem pa z višanjem hrane in drugih nujnih življenjskih potrebščin prizadeva velik del prebivalstva.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji