Velik evropski uspeh Hrvaške

Premier Andrej Plenković je na današnji novinarski konferenci v Banskih dvorih ocenil, da je pozitivna ocena evropske komisije glede izpolnjevanja tehničnih pogojev za vstop v schengen še en velik evropski uspeh Hrvaške. Izpostavil je, da so dobili potrditev pristojne evropske instutucije, da so tehnično pripravljeni. Po njegovem je Hrvaška, ki ni naklonjena nobenim blokadam, od danes bližje tistemu, kar schegen predstavlja za evropski projekt.

Hrvaške meje so varne

Kot je poudaril, je za Hrvaško politično izjemno pomembno, da je dobila pozitivno oceno odhajajoče komisije predsednika Jeana-Clauda Junckerja, nemogoče pa je predvideti, kdaj bo vstopila v schengensko območje brez notranjega nadzora na mejah. Po njegovem Slovenija ne more v nedogled blokirati vstop Hrvaške v schengen. Plenković je menil, da je to pomemben dan za Hrvaško. Ponovil je, da je cilj politike sedanje hrvaške vlade čim globlja integracija v EU, ki poteka na dveh tirih, to sta članstvo v schengenskem območju in evroobmočju.

Na Hrvaškem še ocenjujejo, da so izpolnili pomembno nalogo in dokazali, da so njihove meje varne. Drugi del zgodbe bo težji, ker mora Hrvaška pridobiti politično podporo vseh držav članic EU. Po mnenju analitikov bi bil presedan, če bi Hrvaška vstopila v schengen pred Romunijo in Bolgarijo, ki sta dobili pozitivno oceno evropske komisije že leta 2011. Ker sta obe državi pod posebnim nadzorom, Plenkovič pričakuje, da bo pot Hrvaške v schengen lažja. Izrazil je zadovoljstvo, da Hrvaška ni dobila tako kot Bolgarija in Romunija dodatnega mehanizma nadzora za vstop v schengen.

​

Dialog Zagreba z Ljubljano

Dodaten problem je v stališču Francije, ki pred vstopom novih članic v schengen zahteva reformo dublinskega sistema, ki je med migrantsko krizo leta 2015 pokazal vse svoje pomanjkljivosti, in spremembo pravil EU o azilu. Čeprav bo Hrvaška na čakanju, se jim zdi pomembno, da Ljubljana ni uspela zaustaviti odločanja evropske komisje. Po njihovem si Slovenija, ki predstavlja največjo prepreko, ne bo drznila postaviti po robu Parizu in Berlinu, ko bo dokončno reformiran schengenski sistem.

Plenkovič je ponovil, da bi morala Slovenija in Hrvaška mejno vprašanje kjlub arbitražni odločbi, ki je Zagreb ne priznava, reševati na dvostranski ravni. Kot je poudaril, Zagreb nasprotuje blokadam in je za dialog. Znova je pojasnil, da si Hrvaška prizadeva za ločitev vstopa v schengen od dvostranskega vprašanja meje s Slovenijo ter da je v dialogu med Zagrebom in Ljubljano treba iskati rešitev, ki bo v obojestransko zadovoljstvo.