Rusija bo omejila vstop državljanom »neprijaznih držav«

21.00 Notranji ministri EU za enotno registracijo beguncev

Notranji ministri Evropske unije so danes podprli načrt Evropske komisije, ki med drugim predvideva vzpostavitev enotne evropske platforme za registracijo beguncev iz Ukrajine, je po zasedanju sporočila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Načrt v desetih točkah, ki so ga podprli ministri, je po komisarkinih besedah namenjen operativnim potrebam v prihodnjih dneh in tednih. V skladu z njim bodo vzpostavili skupno platformo za registracijo vseh tistih, ki pridejo v EU, in tistih, ki zaprosijo za začasno zaščito. Johanssonova je sporočila, da so delo za vzpostavitev platforme začeli že danes.

20.10 Rusija bo omejila vstop državljanom »neprijaznih držav«

Rusija je danes sporočila, da pripravlja ukrepe za omejitev vstopa za državljane t. i. neprijaznih držav, med katerimi so ob ZDA in Veliki Britaniji tudi vse članice EU. Po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova so ukrepi odgovor na »neprijazna dejanja« številnih držav, ki so po ruski invaziji na Ukrajino proti Moskvi uvedle sankcije.

»Pripravlja se osnutek predsedniškega odloka o povračilnih vizumskih ukrepih kot odgovor na 'neprijazna' dejanja številnih tujih držav,« je v izjavi, ki jo je prenašala ruska državna televizija, dejal Lavrov. »Ta akt bo uvedel številne omejitve za vstop v Rusijo,« je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, podrobnosti pa ni navedel.

19.20 Razmere v Mariupolju katastrofalne

Razmere v obleganem pristaniškem mestu Mariupolj, kjer so razmere po navedbah Kijeva katastrofalne, je po ukrajinskih navedbah umrlo okoli 5000 ljudi, število pa bi bilo lahko še mnogo višje. Svetovalka ukrajinskega predsednika Tetjana Lomakina, pristojna za humanitarne koridorje, je dejala, da je število ubitih mogoče oceniti le na podlagi trupel, ki so ostala pod ruševinami. Po njenih besedah bi lahko bilo govora o 10.000 mrtvih.

O uničenju poročajo tudi iz vzhodnoukrajinskega mesta Harkov. Tam je bilo od začetka ruskih napadov uničenih skoraj 1180 večnadstropnih stanovanjskih stavb. Ob tem je bilo uničenih tudi več kot 50 vrtcev, skoraj 70 šol in 15 bolnišnic, je po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Unian danes povedal župan Harkova Ihor Terehov. Ruske sile so mesto v zadnjih 24 urah skoraj 60-krat obstreljevale s topništvom in minometi. Informacij o tem sicer ni mogoče neodvisno preveriti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

18.00 V Sloveniji za začasno zaščito doslej zaprosilo 7000 ukrajinskih beguncev

V Sloveniji je doslej za začasno zaščito zaprosilo okoli 7000 ukrajinskih beguncev, je med današnjim zasedanjem notranjih ministrov Evropske unije v Bruslju povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler.

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je na zasedanju predstavila indeks obremenjenosti držav v begunski krizi, ki je nastala zaradi ruske invazije v to državo. Najbolj obremenjena je po njenih besedah trenutno Poljska, sledita pa Avstrija in Češka.

17.10 Ruski napad povzročil Ukrajini 515 milijard evrov škode

Ukrajinska vlada je danes ocenila, da je ruska invazija doslej Ukrajini povzročila za 515 milijard evrov škode. Ministrica za gospodarstvo Julija Sviridenko je zapisala, da je v oceno vključena tako neposredna škoda, kot predvidene gospodarske izgube. Poudarila je, da škoda vsak dan invazije narašča. Približno 108 milijard evrov naj bi znašala škoda na javni infrastrukturi, okoli 82 milijard pa na zasebni lastnini posameznikov, vključno s hišami. Približno 73 milijard evrov škode pa naj bi imela zasebna podjetja. Sviridenkova ocenjuje, da bo bruto domači proizvod Ukrajine v letošnjem letu padel za 102 milijardi evrov, kar bi pomenil padec za več kot 55 odstotkov glede na lansko leto. Sviridnekova je dejala, da bo Ukrajina poskušala pokriti del izgube z zasegom premoženja ruskih državljanov v Ukrajini, znaten delež pa bodo pridobili tudi z mednarodno pomočjo. 

16.00 Makedonija bo izgnala ruske diplomate

Severna Makedonija se je zaradi kršenja diplomatskih norm odločila izgnati pet ruskih diplomatov, je danes sporočilo zunanje ministrstvo v Skopju. S tem se je pridružila vrsti zahodnih držav, ki so se v zadnjih tednih odločile za ta korak. Moskva pa bo po odločitvi Bratislave izgnala slovaške diplomate, s povračilnimi ukrepi grozi tudi Varšavi.

Peterica ruskih diplomatov je izvajala dejavnosti, ki so v nasprotju z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih, so sporočili z makedonskega zunanjega ministrstva. Ruski diplomati morajo v petih dneh zapustiti državo, so še navedli po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Rusija je že sporočila, da se bo odzvala na poteze Skopja, je poročal Reuters, ki pri tem navaja, da se je Severna Makedonija pridružila mednarodnim sankcijam proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino.

Gre za zadnjo v nizu odločitev o izgonu ruskih diplomatov zahodnih držav. Pred tem so se za to potezo odločile že ZDA, Poljska, baltske države in Slovaška.

15.28  Nova gazeta po ponovnem opozorilu Roskomnadzora ukinja objave v tisku, na portalu in družbenih omrežjih

Nova gazeta, ki velja za enega redkih ruskih neodvisnih medijev, njegov urednik Dmitrij Muratov pa je bil lani soprejemnik Nobelove nagrade za mir (s filipinsko novinarko Mario Ressa), je danes objavila, da do konca vojne v Ukrajini ukinja tako tiskano izdajo kot objave na spletnem portalu in družbenih omrežjih, poroča Reuters.

15.15  G7 noče plačevati plina v rubljih

Napoved ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bo Rusija za dobavo plina sprejemala le plačila v rubljih, je za skupino sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7 po besedah nemškega gospodarskega ministra Roberta Habecka nesprejemljiva.

Putin je prejšnji teden napovedal, da bo Rusija od neprijateljskih držav za plačilo plina sprejemala le še rublje. Kot navaja nemška tiskovna agencija DPA, gre za poskus stabilizacije domače valute. 

14.02  UNHCR: Ukrajino zapustilo skoraj 3,9 milijona ljudi

Ukrajino je od začetka ruske invazije pred mesecem dni zapustilo skoraj 3,9 milijona ljudi, je danes sporočil visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Okoli 90 odstotkov je žensk in otrok, največ, 2,2 milijona, pa se jih je zateklo na Poljsko, dodaja urad.

Po svežih podatkih UNHCR je Ukrajino zapustilo 3,863 milijona beguncev, kar pomeni, da je glede na nedeljsko poročilo državo zapustilo dodatnih 41.748 ljudi. 2,2 milijona vseh beguncev se je zateklo v sosednjo Poljsko, več kot pol milijona pa v Romunijo. Skoraj 300.000 jih je odšlo v Rusijo.

Pred začetkom ruske invazije je v članici EU Poljski živelo okoli 1,5 milijona Ukrajincev. Skupno je domove v Ukrajini zapustilo več kot deset milijonov ljudi. Tisti, ki niso zapustili države, so zatočišče našli v drugih delih Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

13.51  Kremelj pred pogajanji v Istanbulu svari pred prevelikimi pričakovanji

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je danes dejal, da bi se lahko pogajanja o prekinitvi spopadov med Rusijo in Ukrajino nadaljevala v torek v Istanbulu. Pri tem je opozoril, da za zdaj napredka niso dosegli in da tudi tokrat ne gre pričakovati večjih prebojev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija in Ukrajina na prvih pogovorih na visoki ravni od začetka ruske invazije, ki so potekali 10. marca v Antalyi, nista dosegli preboja. Za tokratno drugo srečanje delegacij v Turčiji, natančneje v Istanbulu, se je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan v nedeljo dogovoril z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom.

Peskov je po navedbah AFP in ruske tiskovne agencije Interfax na današnjem rednem srečanju z novinarji dejal, da se »pogajanja danes še ne bodo nadaljevala, teoretično pa to lahko pričakujemo jutri«.

13.45  V Helsinke prispel zadnji vlak iz Rusije

V Helsinke je v nedeljo zvečer prispel zadnji vlak iz ruskega Sankt Peterburga, s čimer so potrdili konec železniške povezave med Rusijo in Evropsko unijo. Finska železniška družba VR je namreč začasno ukinila vlake iz Rusije, ki so bili sicer od ruske invazije na Ukrajino redno razprodani.

Številni Rusi so v zadnjih tednih izkoristili priložnost in z vlakom zapustili svojo domovino, dokler se je to še dalo. Zdaj, ko sem šel iskat svoje mačke, nimam razloga, da se vrnem. Vse, kar mi je pomembno, imam s seboj, je dejal Aleks, eden od potnikov, ki se je izkrcal z zadnjega vlaka iz Sankt Peterburga.

Čeprav točnih podatkov ni na voljo, je menda od začetka invazije Rusijo zapustilo že več tisoč ljudi. Ker so države EU prekinile letalske povezave z Rusijo, so se mnogi odločili za lete prek Turčije, Srbije ali za železniške oziroma cestne povezave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Samo na vlakih iz Rusije je na Finsko od 24. februarja prišlo po okoli 700 ljudi na dan.

Finska vlada je ob začetku invazije prosila upravljavca VR, naj ohrani železniško povezavo, da bi se tako lahko Finci vrnili v domovino. V četrtek pa je vlada obvestila VR, da v luči številnih sankcij proti Rusiji »upravljanje povezave ni več primerno«. V družbi so nato konec prejšnjega tedna sklenili, da od danes naprej ne bodo več omogočali povezave med finsko prestolnico in ruskim velemestom.

Povezava sicer ni bila odprta za vse ljudi. Na vlak so se lahko vkrcali le ruski in finski državljani, ki imajo vizum ter dokazilo o cepljenju proti covidu-19, ki ga priznavajo v EU. Večina potnikov je tako bila Rusov, ki živijo, delajo ali študirajo v Evropi, še pojasnjuje AFP.

13.30  Hrvaška za ukrajinske begunce slabih 200 milijonov evrov

Hrvaška vlada bo za ukrajinske begunce iz državnega proračuna namenila približno 1,3 milijarde kun (172 milijonov evrov), poroča Jutarnji list. Takšna je groba ocena hrvaškega ministrstva za notranje zadeve za 20.000 beguncev, kolikor se jih je obvezala sprejeti Hrvaška. Večina ukrajinskih beguncev na Hrvaškem trenutno biva v zasebnih namestitvah.

Do danes je na Hrvaško prispelo 10.711 ukrajinskih beguncev, med njimi največ žensk (48,6 odstotka) in otrok (38,4 odstotka). Vsak od njih državo v povprečju stane 143 kun (18,88 evra) na dan, kar za 10.711 beguncev znese skupno 1,53 milijona kun (202.000 evrov) na dan.

Na ministrstvu za notranje zadeve opozarjajo, da gre pri oceni skupnih stroškov zgolj za projekcijo, saj ne morejo predvideti, koliko bo med begunci otrok in koliko odraslih oseb. Stroški za ene in druge se namreč razlikujejo.

V skupne stroške so zajeti stroški za namestitev, zdravstveno zavarovanje, enkratno socialno pomoč, pomoč Rdečega križa in prevoz beguncev na Hrvaško ter za vrtce in šolstvo. V hrvaški šolski sistem je po podatkih hrvaškega ministrstva za znanost in izobraževanje vključenih že 470 ukrajinskih otrok.

Največji del pomoči za begunce, in sicer dve tretjini, bo šel za stroške namestitve. Država bo vsem tistim, ki bodo v svoja stanovanja sprejeli begunce, plačala namestitev in stanovanjske stroške. Dobili bodo 100 kun (13,20 evra) na dan za štiričlansko družino in 50 kun (6,60 evra) za samsko odraslo osebo.

Velik del pomoči bo šel tudi za enkratno socialno pomoč in za zdravstveno zavarovanje. Za zdravstveno zavarovanje beguncev bo država namenila okoli 110 milijonov kun (14,52 milijona evrov), za enkratno finančno pomoč, ki znese 2500 kun (330 evrov) na osebo in 3500 kun (462 evrov) na družino, pa okoli 20 milijonov kun.

Več kot 80 odstotkov beguncev živi v zasebnih namestitvah, manjši pa v hotelih. Država bi ta trend na dolgi rok rada obrnila. Kot so za Jutarnji list pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, ne morejo pričakovati, da bodo begunci še dolgo živeli v zasebnih stanovanjih in da to breme pade na državljane in najemodajalce, še posebej v turistični sezoni.

Če bi begunci bivali v hotelu s polnim penzionom, ki vključuje zajtrk, kosilo in večerjo, bi bil okvirni strošek 350 kun (46 evrov) na osebo. Če bi država na tak način poskrbela za 10.000 beguncev, bi letni strošek zanje znašal skoraj 1,5 milijarde kun (198 milijonov evrov).

Ministrstvo za notranje zadeve namerava podpisati okvirne sporazume s hotelirji iz šestih hrvaških županij, ki bi sprejeli skupno 10.698 beguncev. Pri financiranju stroškov država računa na pomoč Evropske unije, vendar pa ta še ni na voljo.

13.00  Odziv iz Kremlja

Odziv na Bidnove besede je danes znova prišel tudi iz Kremlja, kjer so izrazili zaskrbljenost. Ta izjava je vsekakor skrb vzbujajoča, je na rednem srečanju z novinarji v Moskvi dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov.

Peskov je dodal, da bodo še naprej pozorno spremljali izjave ameriškega predsednika. V Kremlju so medtem dejali še, da bi lahko Bidnove besede škodile dvostranskim odnosom med Rusijo in ZDA.

12.05  Ob turški obali našli že drugo »pobeglo« mino

V Turčiji so na obali Črnega morja v bližini Bolgarije našli že drugo mino, ki jo je najverjetneje naplavilo iz Ukrajine. Turško obrambno ministrstvo je na območje že poslalo ekipo strokovnjakov, da bi mino nevtralizirali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Turško obrambno ministrstvo je danes prek twitterja sporočilo, da so pri mestecu Igneada blizu bolgarske meje v Črnem morju odkrili plavajočo mino. Mina je bila že zavarovana in začelo se je posredovanje za njeno nevtralizacijo, je še pisalo v sporočilu.

Prvo mino je turška mornarica našla in nevtralizirala v soboto, potem ko je neki ribič prijavil, da je mino opazil približno dva kilometra od vhoda v Bosporsko ožino, severno od Istanbula. Turški obrambni minister je pri tem dejal, da bo Ankara stopila v stik z ukrajinskimi in ruskimi oblastmi.

Rusija je namreč že pred več kot tednom dni opozorila, da je nekaj starih min, ki so jih Ukrajinci namestili v Črnem morju proti ruskim invazijskim enotam, zaradi neurja odtrgalo s kablov in bi jih lahko morje odneslo vse do Bosporske ožine in naprej v Sredozemsko morje.

Pred nekaj dnevi so tudi turške oblasti prek sistema NAVTEX za pomorska opozorila posvarile, da obstaja nevarnost, da bodo iz ukrajinskih voda priplavale mine, ki jih je nevihta odtrgala s sidrišč.

Podvodne mine sicer morajo biti običajno opremljene s sistemi, ki jih avtomatsko nevtralizirajo, če se odtrgajo s sidrišč. Vendar po navedbah turških medijev starejše mine tega varnostnega ukrepa morda nimajo.

12.00  Zaradi ruskih »provokacij« humanitarni koridorji danes zaprti

Ukrajinska vlada danes ne namerava odpreti nobenih humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz obleganih mest in vasi, so sporočili iz Kijeva. Namestnica ukrajinskega premiera Irina Vereščuk je kot razlog navedla obveščevalna poročila, ki svarijo pred ruskimi »provokacijami« vzdolž teh poti, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Varni koridorji za evakuacijo so bili vzpostavljeni iz mest Mariupolj in Sumi ter mest in vasi okoli prestolnice Kijev, ki so trenutno obkoljeni ali skoraj povsem obkoljeni z ruskimi vojaki. A jih danes ukrajinska vlada ne namerava odpreti.

Rusko obstreljevanje je sicer že v preteklosti preprečilo evakuacijo civilistov iz obleganih mest in povzročilo kaos vzdolž koridorjev.

Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je sicer danes posvaril, da je mesto na robu humanitarne katastrofe in ga je treba nemudoma v celoti evakuirati. V mestu brez elektrike je danes ujetih okoli 160.000 civilistov, navedbe župana povzema britanski BBC.

Za evakuacijo naj bi bilo pripravljenih 26 avtobusov, a jim ruske sile niso obljubile varnega prehoda, je dodal. Ruske sile se igrajo z nami, je očital Bojčenko.

Pred kratkim je Mednarodni odbor Rdečega križa prav tako posvaril, da se njegovim predstavnikom ni uspelo prebiti do Mariupolja, ker jim ni bil zagotovljen varen prehod.

Rusija zanika napade na civiliste in trdi, da je za težave z varnimi prehodi kriva Ukrajina, ki se o njih ne dogovarja na ustrezen način.

Kijev je danes sporočil tudi, da je od začetka ruske invazije v Ukrajini umrlo najmanj 143 otrok, 216 jih je bilo poškodovanih. Podatke je prek aplikacije telegram delila pooblaščenka za človekove pravice v ukrajinskem parlamentu Ljudmila Denisova, navaja DPA. Teh navedb sicer ni mogoče preveriti pri nepristranskih virih.

Denisova je pri tem opozorila, da so dejanske številke lahko zaradi nadaljevanja ruskih napadov še višje.

11.15  Rusijo zapušča tudi Heineken

Nizozemski pivovar Heineken se zaradi invazije na Ukrajino umika iz Rusije. Kot so sporočili iz podjetja, so prodajo in proizvodnjo v tej državi že ustavili, začasno prekinjajo tudi izvoz in vse naložbe v tej državi. Šokirani smo in globoko užaloščeni zaradi zaostrovanja vojne v Ukrajini, so zapisali.

Odločitev o umiku z ruskega trga je Heineken sprejel po reviziji poslovanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sklenili smo, da naše poslovanje zaradi trenutnih razmer na ruskem trgu ni več vzdržno, so utemeljili odločitev o umiku.

Posel v Rusiji bodo prodali. Kot so pojasnili, bodo pri prodaji upoštevali mednarodno in lokalno zakonodajo, na račun transakcije pa ne nameravajo ustvariti dobička. Celoten postopek naj bi podjetju ustvaril za okoli 400 milijonov evrov stroškov.

Heineken bo posel na ruskem trgu odprodal postopoma, v prehodnem obdobju ga namerava močno oklestiti, s čimer želi zmanjšati tveganje nacionalizacije in zagotoviti varnost zaposlenih. Plače bo okoli 1800 Heinekenovih zaposlenih v Rusiji prejemalo do konca leta.

Nizozemski velikan je tako še eden v vrsti mednarodnih podjetij, ki so ruskemu trgu zaradi vojne v Ukrajini obrnili hrbet. Med drugim so trg zapustili Ikea, Coca-Cola in MacDonald's.

10.35  Janša in Plenković danes o Ukrajini in preskrbi z energenti

Predsednik vlade Janez Janša in njegov hrvaški kolega Andrej Plenković bosta na srečanju v Zagrebu danes pozno popoldne naslovila številna aktualna vprašanja. Izmenjala bosta stališča o Ukrajini ter govorila o krepitvi dvostranskega sodelovanja pri zagotavljanju preskrbe z energetskimi viri, zlasti z zemeljskim plinom, navajajo v Janševem kabinetu.

Janša in Plenković se bosta sestala ob 18. uri, so sporočili iz kabineta slovenskega premiera. Srečanje bo namenjeno nadaljevanju dialoga med državama na najvišji ravni, pregledu aktualnih dvostranskih in evropskih vprašanj ter izmenjavi stališč o razmerah v Ukrajini, tudi glede na razprave na nedavnem izrednem vrhu Nata in zasedanju evropskega sveta, so zapisali.

Ena od glavnih tem pogovorov bo krepitev dvostranskega sodelovanja pri zagotavljanju varne, zanesljive in cenovno dostopne preskrbe z energetskimi viri, zlasti z zemeljskim plinom, so dodali ob tem.

9.45  Ruska ofenziva v Ukrajini ne napreduje

Ruska vojska se v Ukrajini sooča s težavami pri napredovanju, ukrajinske sile naj bi uspešno odbile več ruskih napadov in izvedle nekaj protinapadov. Vendar pa po celotni državi še vedno potekajo spopadi in obstreljevanje, humanitarne razmere v številnih mestih ostajajo katastrofalne, poročajo tuje tiskovne agencije.

Prvotni upi Rusije na hitro in neovirano zavzetje Ukrajine so zbledeli. Ruske sile so le malo napredovale pri zavzemanju ključnih mest, zato so se preusmerile v bombardiranje iz zraka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinska vojska je v poročilu zapisala, da so odbili pet napadov ruskih sil v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu države. Tam so menda uničili dva tanka, pehotno vozilo in avtomobil. Ukrajinske letalske sile pa so sporočile, da so uničile štiri letala, en helikopter in dva brezpilotna letalnika, poroča britanski BBC. Dodali so, da teh trditev ni bilo mogoče neodvisno preveriti.

V poročilu ukrajinskega generalštaba je navedeno tudi, da njihove sile še naprej zadržujejo ruske enote, ki poskušajo s severozahoda in vzhoda prebiti ukrajinsko obrambo in prevzeti nadzor nad ključnimi cestami in naselji v okolici Kijeva.

Generalštab ukrajinske vojske je sporočil še, da je bila Rusija po hudih izgubah prisiljena umakniti svoje enote iz nekaterih delov Ukrajine. V posodobljenem poročilu o spopadih so zapisali, da se je »znatno zmanjšala intenzivnost« premikov vojaških enot iz Rusije v Ukrajino.

Ukrajinska vojska je medtem v okolici mesta Harkov na vzhodu države uspešno izvedla več protinapadov, je sporočil lokalni vojaški poveljnik. Na družbenem omrežju telegram je zapisal, da so ruske enote v več krajih v nedeljo uspešno potisnili nazaj.

Ukrajinski generalštab je v nedeljo zvečer dejal tudi, da naj bi se po njihovih podatkih ruska vojska pripravljala na nove zračne napade na Ukrajino, češ da na jugovzhod Belorusije dostavljajo balistične rakete kratkega dosega in manevrirne rakete.

Ker se Rusi soočajo s taktičnimi in logističnimi težavami, je vodja ukrajinske obveščevalne službe Kirilo Budanov po navedbah AFP danes dejal, da ruski voditelj Vladimir Putin morda »želi razdeliti državo po vzoru Koreje in postaviti ločitveno črto med zasedenimi in nezasedenimi regijami«.

V Ukrajini so oblasti zaskrbljene tudi zaradi požarov v izključitvenem območju okoli jedrske elektrarne v Černobilu, ki je pod nadzorom ruskih sil. »Izbruhnili so veliki požari, ki imajo lahko zelo resne posledice,« je v nedeljo sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

Vereščukova je Rusijo obtožila, da »militarizira« območje in da v njegovo bližino prevaža staro in slabo vzdrževano orožje, kar bi lahko bilo nevarno. Dodala je, da bi morala nadzor nad območjem prevzeti posebna misija ZN, je v nedeljo po navedbah BBC poročal časnik Ukrajinska pravda, saj naj bi tako zmanjšali tveganje za novo nesrečo v Černobilu.

8.15  Biden trdi, da ni pozival k spremembi oblasti v Rusiji

Ameriški predsednik Joe Biden je v nedeljo v Washingtonu zagotovil, da si ZDA ne prizadevajo za spremembo oblasti v Rusiji, čeprav je dan prej dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin ne sme ostati na oblasti. Da kaj takega ni cilj zveze Nato, je v nedeljo zagotovil tudi nemški kancler Olaf Scholz, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Bidna je v nedeljo novinarka vprašala, ali si želi odstraniti Putina s položaja in ali je pozval k spremembi oblasti, kar je ameriški predsednik zanikal. Biden je v soboto v svojem govoru v Varšavi označil Putina za diktatorja, vojnega zločinca in klavca. »Za božjo voljo, ta človek ne sme ostati na oblasti,« je ob tem poudaril.

Besede predsednika so številni razumeli kot dramatično spremembo zunanje politike ZDA. Bela hiša je sicer nemudoma pojasnila, da to ni bil poziv k strmoglavljenju Putina. Tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken je v nedeljo zagotovil, da si ameriška vlada ne prizadeva spremeniti oblasti v Rusiji.

Bidnova izjava je sprožila ogorčenje v Rusiji. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je opozoril, da ni Bidnova odločitev, kdo bo vladal v Rusiji, saj da predsednika izvolijo državljani.

V bran Bidnu je stopil nemški kancler. »To ni cilj Nata in mimogrede to niti ni cilj ameriškega predsednika,« je glede spremembe oblasti dejal Scholz za televizijo ARD.

Voditelja sta o tej temi med drugim govorila, ko je Scholz obiskal Bidna v Beli hiši še pred vojno v Ukrajini. »Oba se strinjava, da sprememba oblasti ni predmet razprave niti cilj politike, ki jo skupaj zasledujemo,« je dodal.

7.51 Zahodne države v iskanju ruskega denarja

Rusi imajo po svetu skritih približno milijardo dolarjev. Približno četrtino tega zneska nadzorujejo ruski predsednik Vladimir Putin in njegovi tesni sodelavci, oligarhi, ocenjuje ameriški center Atlantic Council v svojem poročilu za leto 2020. Ruski oligarhi so desetletja denar izvažali iz Rusije v obliki navideznih družb, ki jih je težko izslediti. Kot navaja možganski trust, je v preteklosti menda šel velik del ruskega denarja  na davčno ugoden Ciper, ki se ga je prijelo ime Moskva v Sredozemlju. Britanska čezmorska ozemlja, kot so Britanski Deviški otoki in Kajmanski otoki, so prav tako priljubljena destinacija za ruski denar.

06.45 Veliko prezgodnjih rojstev

Ukrajinski zdravniki so poročali o dramatičnem porastu števila prezgodnjih rojstev, medtem ko se vojna z Rusijo vleče že več kot mesec dni. Iz klinik v mestih Harkov in Lvov na zahodu Ukrajine so za BBC povedali, da se je stopnja prezgodnjih porodov v zadnjih nekaj tednih podvojila ali potrojila. Tveganje za prezgodnji porod se poveča zaradi okužb, pomanjkanja – petino povprečne teže donošene deklice.

06.37 Ogromna škoda na infrastrukturi

Vojna v Ukrajini je po izračunih kijevske ekonomske šole povzročila za več kot 63 milijard dolarjev (57 milijard evrov) škode na infrastrukturi. Poškodovanih, uničenih ali zaseženih je najmanj 4431 stanovanjskih stavb, 92 tovarn in skladišč ter 378 šol. Poleg tega so Rusi poškodovali ali zajeli 12 letališč ter sedem termo- oziroma hidroelektrarn. 

06.28 Šolanje po spletu

Študenti v ukrajinski prestolnici Kijev bodo lahko danes nadaljevali šolanje, in sicer po spletu, poroča BBC. Kijevski župan Vitalij Kličko je v nedeljo dejal, da bo študij »bolj prilagojen trenutnim razmeram ... z uporabo različnih izobraževalnih platform«. »Pomembno je, da mesto živi in da delujemo tudi v težkih vojnih razmerah,« je povedal Kličko in dodal, da se ne bodo pustili ustrahovati Rusom.

Združeni narodi medtem ocenjujejo, da je več kot polovica otrok zaradi vojne zapustilo državo.

02.30  Igralci za Ukrajino

Ob drugi uri po slovenskem času se je v Hollywoodu začela podelitev letošnjih nagrad oskar, na kateri je več filmskih ustvarjalk in ustvarjalcev pozvalo k pomoči Ukrajini. Čeprav so nekateri napovedovali, da se bo iz Kijeva v živo javil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, se to ni zgodilo, pač pa so organizatorji na ekranu predvajali mirovniški tekst in se z minuto molka poklonili žrtvam vojne. 

00.00  Notranji ministri EU o soočanju z valom beguncev iz Ukrajine

Notranji ministri EU se bodo danes v Bruslju sestali na izrednem zasedanju, ki bo posvečeno soočanju z valom beguncev iz Ukrajine. EU jih je sprejela že skoraj štiri milijone, največ Poljska. Na zasedanju bi lahko bil govor tudi o prerazporejanju beguncev po drugih državah članicah. Zbrane bo po napovedih prek videopovezave nagovoril tudi ukrajinski notranji minister Denis Monastirski, napovedujejo v Bruslju.

Formalno bodo na zasedanju, ki se ga bo iz Slovenije udeležil državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler, govorili o zagotavljanju materialne in finančne podpore članicam za soočanje z velikim številom ukrajinskih beguncev in o »nadzoru nad potovanji po EU«. Na dnevnem redu pa je tudi pomoč Moldaviji in morebitno prevzemanje beguncev, ki so si zatočišče poiskali v tej državi, napovedujejo v Bruslju.

To bo sicer že drugo krizno zasedanje notranjih ministrov od začetka ruskega napada na Ukrajino 24. februarja. EU je v prvem odzivu v začetku marca ukrajinskim beguncem ponudila takojšnjo zaščito, ki naj bi predvsem pohitrila postopke za pridobitev statusa begunca in s tem pravico do bivanja, šolanja in tudi zaposlitve. A veliko število beguncev predstavlja velike obremenitve za lokalne skupnosti. Tako Nemčija kot Poljska sta že zaprosili evropsko komisijo za večjo finančno pomoč in tudi za pomoč pri porazdelitvi beguncev.