Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Zelenski: Ukrajina pripravljena na pogovore o nevtralnem statusu

V članku povzemamo relevantne informacije o dogajanju v Ukrajini na 32. dan vojne.
Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je v današnjem intervjuju z ruskimi novinarji, dolgem kar 90 minut, povedal, da je Ukrajina pripravljena na pogajanja o nevtralnem statusu. FOTO: AFP
Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je v današnjem intervjuju z ruskimi novinarji, dolgem kar 90 minut, povedal, da je Ukrajina pripravljena na pogajanja o nevtralnem statusu. FOTO: AFP
A. V., V. U., STA
27. 3. 2022 | 08:21
28. 3. 2022 | 11:03
16:30

21.46 Boštjan Lesjak prispel v Kijev

FOTO: Vlada RS/Twitter
FOTO: Vlada RS/Twitter
Boštjan Lesjak je prispel v Kijev, kjer bo jutri začel z delom začasnega odpravnika poslov Republike Slovenije v Ukrajini, so sporočili s slovenskega ministrstva za zunanje zadeve.

Kot dodajajo, je ob prihodu sporočil, da je mesto prazno in da se slišijo alarmi ter detonacije v daljavi, da pa sicer življenje za tiste, ki so ostali v prestolnici, po njegovi oceni poteka normalno.

Veleposlaništvo bo tako od jutri od 9. ure ponovno odprto.

Medtem veleposlanik Republike Slovenije v Ukrajini Tomaž Mencin nadaljuje s svojim delom iz mesta Rzeszów ob poljsko-ukrajinski meji, od koder delujejo tudi mnogi drugi veleposlaniki, akreditirani v Ukrajini, so še zapisali na ministrstvu.

20.15 Zelenski ruskim novinarjem naznanil, da je Ukrajina pripravljena na pogovore o nevtralnem statusu

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je v današnjem intervjuju z ruskimi novinarji, dolgem kar 90 minut, povedal, da je Ukrajina pripravljena na pogajanja o nevtralnem statusu, poroča Reuters. Pogoj je, da bi ga zagotavljala tretje države, prav tako bi morali o tem izvesti referendum.

Kot poroča Reuters, je imel pogovor s skupino ruskih novinarjev preko videopovezave. Povedal je tudi, da je ruska invazija povzročila tudi uničenje rusko govorečih mest v Ukrajini, in poudaril, da je škoda hujša od ruskih vojn v Čečeniji. 

»Varnostna zagotovila, nevtralnost in nenuklearni status naše države. Na to smo pripravljeni,« je povedal. Dodal je, da so se na pogajanjih z Rusijo pogovarjali o statusu ruskega jezika v Ukrajini, niso pa pristali na zahteve Rusije, kakršna je demilitarizacija, je dodal.

19.52 Roskomnadzor ruske medije opozarja, naj ne objavljajo intervjujev z Zelenskim

Ruski nadzornik komunikacij in informacijske tehnologije Roskomnadzor je ruskim medijem danes še pred predvajanjem intervjuja z Zelenskim sporočil, naj se vzdržijo njegove objave, poroča Reuters. Objavil je tudi, da so sprožili preiskavo medijev, ki so ukrajinskega voditelja intervjuvale. Razloga ni navedel.

17.50 Orbán napadel »igralca« Zelenskega

Madžarski premier Viktor Orbán se je na kritike ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega odzval s posmehom, da je »igralec«, medtem ko je on pravnik. A madžarski mediji že ocenjujejo, da se je ustrelil v koleno. Tudi zato, ker je Zelenski leta 2000 diplomiral iz prava, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Zelenski je v noči na petek v nagovoru voditelje članic EU, ki so zasedali v Bruslju, močno kritiziral Orbána in od njega zahteval, da se jasno opredeli, na kateri strani v konfliktu med Rusijo in Ukrajino je Madžarska. Državo je pozval, naj neha oklevati pri sankcijah in dopusti prevoz orožja čez svoje ozemlje. Orbán je že v petek zavrnil zahteve Zelenskega, danes pa je to ponovil tudi v pogovoru za madžarski nacionalno radio. 

17.18 Nova pogajanja Ukraine z Rusijo v Turčiji

Nov krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo bo potekal v Turčiji, je danes po poročanju Reutersa napovedal ukrajinski pogajalec David Arahamija. Na Facebooku je napovedal časovni okvir pogajanj med jutrišnjim dnem in sredo, 30. marcem. V Moskvi so potrdili nadaljevanje pogovorov, a je glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski začetek pogovorov napovedal za torek. Na Telegramu je objavil, da bodo potekali v torek in sredo.

Turčija je 10. marca v Antalyji že gostila pogovore med zunanjima ministroma obeh držav, Sergejem Lavrovom in Dmitrijem Kulebo, ki pa niso prinesli prekinitve spopadov. To je bilo sicer prvo tako visoko srečanje med obema državama od začetka ruskega napada na Ukrajino 24. februarja.

16.50 Ruska vojska trdi, da je v Lvovu uničila skladišče goriva

Ruske oborožene sile so v soboto med obstreljevanjem zahodnega ukrajinskega mesta Lvov uničile veliko skladišče goriva, ki je oskrbovalo ukrajinsko vojsko na zahodu države in v bližini Kijeva, je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v Moskvi zatrdil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

Rakete, izstreljene z letal in vojaških ladij, so uničile več vojaških objektov na območju Lvova in Kijeva, je še dejal Konašenkov. Ukrajinska regionalna vojaška uprava je v soboto poročala o obstreljevanju Lvova in o treh silovitih eksplozijah na vzhodnem obrobju mesta. Na nebu je bilo videti gost oblak črnega dima. Po napadu je namreč zagorelo skladišče za shranjevanje goriva, je sporočil župan mesta Andrij Sadovi.

16.08 Ukrajina poziva k bojkotu francoskega trgovca Auchan

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je danes pozval k svetovnemu bojkotu francoskega trgovskega velikana Auchan. Direktor Auchana Yves Claude je namreč ta teden zagovarjal odločitev podjetja, da ostane v Rusiji, in se pri tem skliceval na potrebo po ohranitvi delovnih mest, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Očitno je izguba delovnih mest v Rusiji pomembnejša od izgube življenj v Ukrajini. Če Auchan ignorira 139 ukrajinskih otrok, umorjenih v tem mesecu ruske invazije, mi ignorirajmo Auchan in vse njegove izdelke,« je Kuleba zapisal na Twitterju.

»Odhod bi bil predstavljiv z gospodarskega vidika, ne pa s človeškega,« je za francoski časnik Le Journal du Dimanche odločitev podjetja upravičeval Claude. Na spletni strani podjetja Auchan je navedeno, da ima podjetje v Rusiji več kot 300 trgovin in okoli 41.000 zaposlenih.

Ukrajinski vojak v tanku v predmestju Kijeva. FOTO: Fadel Senna/AFP
Ukrajinski vojak v tanku v predmestju Kijeva. FOTO: Fadel Senna/AFP

15.51 Ukrajina: Ruske sile popolnjujejo enote za nadomestitev izgub

Ruske sile v Ukrajini izvajajo popolnjevanje enot, da bi nadomestili velike izgube v bojih, so danes sporočili iz generalštaba ukrajinske vojske. Veliko ruskih vojakov, ki so nameščeni v Belorusiji, se zato premikajo proti Ukrajini, navajajo. Ruska vojska v Ukrajini se sooča s pomanjkanjem hrane, goriva in streliva. Poleg tega morajo z bojišč umakniti ranjene in obolele vojake, rezervni vojaki iz Belorusije pa naj bi poskrbeli za to, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kljub temu pa ruska vojska še naprej napada cilje v Ukrajini, so še sporočili iz generalštaba ukrajinske vojske. Skušajo zavzeti mesto Černigiv na severu države, na jugovzhodu pa še naprej potekajo boji za mesta Rubižne pri Lugansku, Severodoneck in Mariupolj. Ukrajinske sile pa so tudi znova zavzele mesto Trostjanec pri Sumiju na severovzhodu države, so še sporočili iz generalštaba.

15.32 Ukrajina evropskim državam ponudila v uporabo skladišča plina

Ukrajina je evropskim državam ponudila svoja podzemna skladišča za shranjevanje zemeljskega plina, da bi si lahko nakopičile strateško rezervo goriva, medtem ko si prizadevajo zmanjšati uvoz iz Rusije. Ukrajinski minister za energijo Herman Halušenko je poudaril, da Ukrajina ostaja zanesljiva partnerica Evrope na področju energetske varnosti.

Halušenko je dejal, da ima njegova država največje podzemno skladišče za shranjevanje plina v Evropi in ga je pripravljena deliti z Evropsko unijo. »Kljub ruski vojaški agresiji Ukrajina ostaja močna in zanesljiva partnerica Evrope na področju energetske varnosti,« je konec tedna zapisal na Facebooku.

Pozdravil je potezo EU, ki se je po ruski invaziji odločila za opuščanje uvažanja ruskega plina in za skupne nabave od drugih dobaviteljev. Dodal je, da bi lahko Ukrajina k tej solidarnosti prispevala s svojimi skladiščnimi zmogljivostmi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija je konec februarja svojo invazijo na Ukrajini upravičila z navedbami, da gre za obrambo republik Doneck in Lugansk na vzhodu države. FOTO: AFP
Rusija je konec februarja svojo invazijo na Ukrajini upravičila z navedbami, da gre za obrambo republik Doneck in Lugansk na vzhodu države. FOTO: AFP

14.50 Ukrajina: Ruski referendum na okupiranem teritoriju ne bi imel pravne podlage

Ukrajinska stran se je odzvala na napoved voditelja samooklicane ljudske republike Lugansk Leonida Pašečnika, da bodo v tej regiji, ki jo nadzoruje Rusija, morda izvedli referendum o priključitvi k tej državi. Poudarjajo, da referendum ne bo imel pravne podlage in bo še stopnjeval mednarodne obsodbe in izolacijo Rusije.

»Vsi lažni referendumi na začasno okupiranih ozemljih so nični in ne bodo imeli pravne veljavnosti,« je po poročanju Reutersa izjavil tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko. »Namesto tega bo Rusija naletela na še močnejši odziv mednarodne skupnosti, ki bo še dodatno poglobil njeno globalno izolacijo.«

14.15 ZDA si po besedah Blinkna ne prizadevajo za spremembo režima v Rusiji

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes v Izraelu dejal, da si ZDA ne prizadevajo za spremembo režima v Rusiji ali kjerkoli drugje, kar bi bilo to morda razbrati iz sobotnih besed ameriškega predsednika Joeja Bidna, da je ruski predsednik Vladimir Putin klavec. Do teh besed je bil sicer kritičen tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Ameriški predsednik Biden je v soboto na Poljskem ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za klavca in dejal, da »ta človek ne sme ostati na oblasti«.

Bidnova pripomba je v Moskvi sprožila ogorčenje in so jo razumeli kot dramatičen premik v zunanji politiki ZDA. V istem govoru je Biden Putina označil tudi za vojnega zločinca in morilskega diktatorja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Odzval se je tudi Macron, ki je posvaril pred besednim stopnjevanjem ruske invazije. Za televizijsko postajo France 3 je dejal, da je njegova naloga najprej doseči premirje, nato pa z diplomatskimi sredstvi doseči popoln umik ruske vojske. »Če želimo to doseči, ne smemo stopnjevati napetosti ne z besedami ne z dejanji,« je bil kritičen Macron.

Ko so Bidnove besede odmevale po svetu, je Bela hiša poskušala pojasniti, da predsednikove besede niso bile neposreden poziv k Putinovemu strmoglavljenju. Blinken je danes dejal, da »Putin ne more izvajati agresije proti Ukrajini ali komur koli drugemu«.

image_alt
»Zaboga, ta človek ne sme ostati na oblasti!«

13.30 V Černigivu brez hrane, vode, elektrike in gretja

V Černigivu na severu Ukrajine, ki ga oblega ruska vojska, so ostali brez hrane, vode, elektrike in gretja, je danes sporočil visok predstavnik regionalnih oblasti Vjačeslav Čaus. Le oskrba s plinom še nekako deluje, sicer pa je infrastruktura v mestu zaradi bojev povsem uničena, je sporočil prek Telegrama.

Černigiv leži na pomembni poti severno od Kijeva proti beloruskemu mestu Gomel. Ruske sile so mesto praktično povsem obkolile in preprečujejo njegovo oskrbo ter umik civilistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na težke razmere in uničenje v mestu je v soboto že opozoril tudi župan Vladislav Atrošenko. »Mesto je povsem uničeno,« je dejal. Po njegovih navedbah je bilo ubitih več kot 200 ljudi. Polovica prebivalcev tega mesta, ki je imelo pred vojno okoli 285.000 prebivalcev, pa je pobegnilo, je še dodal. Teh navedb sicer ni mogoče neodvisno preveriti, navaja dpa.

13.15 V Lugansku morda referendum o pridružitvi Rusiji

Voditelj samooklicane ljudske republike Lugansk Leonid Pašečnik je danes dejal, da bodo v tej regiji morda izvedli referendum o priključitvi k Rusiji. Dejal je, da je »iz nekega razloga prepričan, da se bo to zgodilo«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Menim, da bo v bližnji prihodnosti na ozemlju republike potekal referendum, na katerem bodo ljudje izrazili svoje mnenje o priključitvi k Ruski federaciji,« so besede Leonida Pašečnika povzele ruske tiskovne agencije.

Rusija je konec februarja svojo invazijo na Ukrajini upravičila z navedbami, da gre za obrambo republik Doneck in Lugansk na vzhodu države, ki jih je nekaj dni pred tem priznala kot neodvisni republiki. V obeh industrijskih regijah živijo pretežno rusko govoreči prebivalci.

Na območju sicer že vse od leta 2014 vladajo proruski separatisti, ki so se uprli vladi v Kijevu. V spopadih, do katerih je tedaj prišlo, je bilo ubitih več kot 14.000 ljudi.

10.00 K obnovi gledališča v Mariupolju prispevala tudi Fundacija Rudi Šeligo

Fundacija Rudi Šeligo je v okviru svoje mednarodne dejavnosti pristopila k pomoči za obnovo porušenega gledališča v ukrajinskem mestu Mariupolj. Sledila je apelu italijanskega ministra za kulturo Daria Franceschinija, ki je po uničenju gledališča sporočil, da je italijanska vlada odobrila njegov predlog, da Ukrajini ponudijo sredstva za obnovo.

Donetsko akademsko regionalno gledališče je bilo bombardirano in uničeno med ruskim obleganjem 16. marca. Med napadom je v njegovih kletnih prostorih poiskalo zaklonišče več kot 1000 žensk in otrok.

Zapisi o prvih gledaliških aktivnostih v tem pristaniškem mestu, ki šteje skoraj pol milijona prebivalcev, segajo v leto 1847, sedanji gledališki ansambel pa je stoletnico ustanovitve praznoval v letu 1978. Uničena gledališka stavba je bila rekonstruirana leta 1960. Leta 2007 so gledališču podelili akademski status.

8.30 Zelenski ponovil poziv Poljski, naj pošlje tanke in letala

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno pozval Poljsko, naj Ukrajini na pomoč za soočanje z rusko agresijo pošlje bojna letala in tanke. Na videokonferenci s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo je opozoril, da bo ruska vojska ogrozila tudi sosede Ukrajine, ki so članice Nata. Rusija je namreč že pričela z napadi tudi na mesto Lvov, ki je blizu poljske meje.

Če partnerji Ukrajine ne bodo pomagali s tanki in letali, »potem obstaja velika nevarnost, da bo ruska vojska z raketami ogrozila ne le ozemlja naših sosed - Poljske, Slovaške, Madžarske, Romunije in baltskih držav, ampak bo to predstavljalo splošno vojaško grožnjo«, je pozno v soboto na svoji spletni strani sporočil Zelenski.

Poljska je sicer pristala, da bi Ukrajini v zameno za ameriške lovce predala svoje mige, ki jih ima še iz sovjetskih časov in s katerimi so ukrajinski piloti navajeni leteti. A bi to naredila posredno, preko ameriškega oporišča v nemškem Rammsteinu, s čimer pa se niso strinjali Američani.

Ukrajinski moški zapuščajo Poljsko, prihajajo begunci. FOTO: Hannah Mckay/Reuters
Ukrajinski moški zapuščajo Poljsko, prihajajo begunci. FOTO: Hannah Mckay/Reuters

8.10 Poljska se zaradi vojne v Ukrajini sooča s pomanjkanjem delovne sile

Na Poljskem je imelo pred vojno v Ukrajini po uradnih podatkih dovoljenje za prebivanje prek 300.000 Ukrajincev, po neuradnih podatkih pa naj bi jih v državi delalo celo okoli 1,5 milijona. Ker so se moški zaradi vojne vrnili v Ukrajino, so nekateri sektorji na Poljskem ostali brez delovne sile, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

»Ukrajinski prebivalci, moški, so zapustili delovna mesta na Poljskem in odšli branit domovino. Delodajalci poročajo, da imajo nekateri sektorji precej težav zaradi izgube delovne sile,« je po poročanju AFP za radio Jedynka med tednom dejala poljska ministrica za družino in socialne zadeve Marlena Malag.

Najbolj je na udaru gradbeni sektor, ki je pred vojno zaposloval 480.000 tujih delavcev, pri čemer so bili štirje od petih iz Ukrajine, pravi vodja poljskega gradbenega združenja (PZPB) Jan Stylinski. Zdaj pa je po njihovih podatkih od začetka vojne 24. februarja iz države odšla četrtina Ukrajincev. Po podatkih združenja imajo težave predvsem mala in srednja podjetja, ki mejijo na Ukrajino.

Vse o 31. dnevu vojne: Ruska vojska je zasedla mesto Slavutič in zajela župana

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine