Erdoğanov obračun z opozicijo je preizkušnja za Evropo

Več evropskih vlad in institucij je ponovno obsodilo pregon turškega opozicijskega politika Ekrema İmamoğluja, ki je bil konec tedna suspendiran s položaja istanbulskega župana. Analitiki so se kljub temu spraševali, koliko je Evropa pripravljena podpreti priljubljenega župana oziroma kljubovati turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu pri njegovem neizprosnem obračunu z opozicijo, s katerim po mnenju kritikov trese temelje turške demokracije.

»Želimo si, da bi Turčija ostala povezana z Evropo, vendar je za to potrebna jasna zavezanost demokratičnim normam in praksam,« so predstavniki evropske komisije opozorili oblasti v Ankari po burnem koncu tedna, med katerim je turške ulice preplavilo na stotisoče protestnikov, ki so zahtevali İmamoğlujevo izpustitev na prostost.

Nič manj kritično sta se na politično krizo odzvali največji članici sedemindvajseterice. »Aretacija in suspenz istanbulskega župana sta nesprejemljiva,« je poudaril uradni govornik odhajajoče nemške vlade pod vodstvom Olafa Scholza, ki je zaradi İmamoğlujeve aretacije poklicala na zagovor turškega veleposlanika v Berlinu. Na francoskem zunanjem ministrstvu so pregon najbolj priljubljenega turškega opozicijskega politika že dan pred tem označili za »resen napad na demokracijo«.

Od İmamoğlujevega pridržanja zaradi obtožb o korupciji evropske vlade in institucije izražajo zaskrbljenost zaradi čedalje bolj napetih političnih razmer v Turčiji ter nakazujejo solidarnost s turško opozicijo, ki vztraja, da je pregon Erdoğanovega glavnega tekmeca politično motiviran. Ali bodo besede podkrepile z dejanji, za zdaj ni jasno.

Čeprav je po besedah Özgürja Ünlühisarcıklıja, vodje regionalne pisarne Nemškega Marshallovega sklada v Ankari, kakovost demokracije v Turčiji dolgoročno »ključna za odnose z Zahodom in njeno mesto v svetu«, je Evropska unija trenutno »preokupirana z evropsko varnostjo in morebitnim prispevkom Turčije k temu«, zato je malo verjetno, da bo v odzivu šla dlje od obsojanja dogodkov preteklega tedna.

Sogovornik ostrega odziva prav tako ne pričakuje od ZDA, rekoč, da se administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa niti doma niti v tujini ne zdi preveč občutljiva na demokratično nazadovanje.

Za Erdoğana protesti zgolj predstava

Brez izrecne podpore iz tujine turški opoziciji ne bo preostalo drugega, kot da poskuša pritiskati na oblast s protesti, ki so se iz Istanbula v zadnjih dneh razširili v večino provinc po državi.

Ti so potekali tudi dan zatem, ko je bil Ekrem İmamoğlu potrjen za uradnega kandidata opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) na naslednjih predsedniških volitvah, predvidenih leta 2028. Na primarnih volitvah, ki jih je v nedeljo organizirala opozicija, je zanj glasovalo skoraj 15 milijonov turških volivcev.

Do danes je bilo med shodi v podporo suspendiranemu županu šestnajstmilijonske metropole pridržanih več kot 1100 ljudi, med njimi najmanj deset novinarjev, ki so poročali o demonstracijah, največjih v zadnjem desetletju. Čeprav so protesti po večini potekali mirno, je Erdoğan zatrdil, da so se sprevrgli v »nasilno gibanje«, potem ko naj bi bilo v posamičnih izgredih ranjenih okoli 100 policistov.

Dolgoletni turški predsednik je največjo opozicijsko stranko opozoril, da bo odgovarjala za škodo, nastalo med protesti, in jo po poročanju AFP pozval, naj preneha provocirati državljane s »predstavo«, ki se bo prej ali slej končala.