Neomejen dostop | že od 9,99€
Po sredinem smrtonosnem napadu v osnovni šoli v Beogradu so bili pravni strokovnjaki v Srbiji kritični tako do objave osebnih, tudi zdravstvenih podatkov o duševnem zdravju 13-letnega napadalca kot tudi podatkov o njegovih starših. Pričakujejo ukrepanje pristojnih.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je na sredini novinarski konferenci po napadu, v katerem je 13-letnik na svoji osnovni šoli v središču Beograda ubil devet, ranil pa sedem ljudi, večinoma vrstnike, objavil osebne, tudi zdravstvene podatke storilca in njegovih staršev.
Odvetnik Rodoljub Šabić je za srbski portal N1 ocenil, da bi moralo tožilstvo po uradni dolžnosti ugotoviti, kdo je predsedniku posredoval te osebne podatke, saj gre za kršenje zakonov o pacientovih pravicah in o zaščiti osebnih podatkov. Poudaril je, da so po zakonu o pacientovih pravicah podatki o zdravstvenem stanju osebe ob zdravniku dostopni drugim osebam samo na podlagi odločitve sodišča.
Kot nesprejemljivo je izpostavil tudi dejstvo, da je načelnik beograjske policije Veselin Milić na izredni novinarski konferenci objavil polno ime mladoletnega storilca ter tudi datum njegovega rojstva. Po Šabićevih besedah namreč policija v težjih primerih, tudi ko gre za odrasle storilce, objavlja samo inicialke.
Tudi profesorica prava na Univerzi Union in poslanka opozicijskega gibanja Ne davimo Beograd Jelena Jerinić je poudarila, da je Vučić objavil številne podatke iz preiskave ter osebne in zaščitene zdravstvene podatke 13-letnika in njegove družine. To je nezakonito, zato bi se pristojni organi morali odzvati, je poročal portal srbskega časnika Danas.
Vučićev predlog za znižanje kazenske odgovornosti s 14 na 12 let pa je kritizirala kot »populističen ukrep, s katerim se krivda za tovrstne dogodke vali na mladoletne storilce in njihove družine, ne da bi preučili sistemske probleme in odgovorne v sistemu«.
Poudarila je še, da bi Srbija kot podpisnica konvencije o pravicah otrok morala slediti priporočilom odbora za pravice otrok, ki je leta 2019 izpostavil, da kazenske odgovornosti ne gre uveljavljati za mlajše od 14 let. Predlagal je celo dvig na 15 ali 16 let. Pozvala je k razpravi v parlamentu o napadu v šoli in vzrokih zanj.
Vučić je na sredini novinarski konferenci ob omenjenem predstavil še devet ukrepov, s katerimi, kot je dejal, želi preprečiti, da ne bo nihče odgovarjal za streljanje na šoli.
Ker je napad izvedel z očetovo pištolo, je višje državno tožilstvo njegovemu očetu v sredo odredilo 48-urno pridržanje zaradi suma hujše kršitve splošne varnosti, poroča srbska tiskovna agencija Beta.
Na beograjski Osnovni šoli Vladislava Ribnikarja, kjer je bil napad, sicer danes ni pouka, ne bo ga niti v petek, ko se bo v Srbiji začelo tridnevno žalovanje.
K tragičnim strelskim dogodkom v šolah v zadnjih desetletjih, kakršen se je zgodil v Beogradu, zagotovo nekaj prispevajo družbena omrežja ter računalniške igre in filmi, polni agresivnih vsebin, kljub temu pa gre za zelo kompleksen pojav pri posameznikih, ki ga ni mogoče pojasniti samo z enim ali dvema dejavnikoma, meni psiholog Peter Umek.
»Po navadi se to lahko zgodi pri nekom, ki misli, da ga drugi ne sprejemajo in ga premalo cenijo, čemur se nato pridružijo še druge težave, kot so zavrnitev, težave v ljubezni, medvrstniško nasilje in podobno,« je še dodal Umek.
Na vprašanje, ali je mogoče potencialnega storilca pravočasno prepoznati, odgovarja, da zelo težko, saj specifičnih znakov vnaprej ni. Morda so najbolj opazne določene spremembe pri otroku, njegovo poprejšnje pripovedovanje in opisovanje, kaj bi lahko storil, celo nošenje orožja v šolo. Vendar, dodaja, je mogoče podobne znake najti tudi pri drugih otrocih, ki le kdaj pa kdaj naredijo kakšno neumnost, se stepejo in podobno.
Takšne obračune je zato zelo težko preprečiti, saj starši ponavadi težav ne jemljejo dovolj resno, tudi če se z otrokom dogaja karkoli nenavadnega, v šolah pa je po njegovem mnenju za to premalo občutljivosti.
»Sicer pa tudi v konkretnem primeru nič ni kazalo na kaj tako tragičnega, saj doslej ni bil nasilen do drugih, bil je verjetno nekoliko poseben, zaradi česar so ga očitno zavračali in ga označevali za 'piflarja'. Očitno fant ni imel nekih socialnih spretnosti, da bi razrešil težave z vključevanjem v družbo, in prepričan sem, da ga je to zelo pestilo. Težko na pamet govorim o kakšnih psihopatskih lastnostih, a lahko da so bile tudi te prisotne,« je dejal psiholog.
O tem, ali lahko en takšen dogodek spodbudi naslednjega, Umek jasno odgovarja, da se to lahko zgodi, saj med mladostniki obstajajo celo častilci takšnih dejanj, ki storilce vidijo kot heroje. Nekateri so lahko celo povezani med seboj, kot se je pred leti pokazalo na Finskem, in marsikomu pride na misel, da bi dejanje tudi sam storil.
Kot je še dodal, je treba razmišljati o problematiki medvrstniškega nasilja v šolah, še zlasti kako ravnati z otroki, ki se ne odzovejo na normalne kaznovalne ukrepe v osnovni ali srednji šoli.
Po njegovem mnenju se otroci posledic tovrstnih tragičnih dejanj sicer zavejo šele, ko jih že storijo, pred tem pa nimajo niti pravega občutka, še posebej ne tisti, ki igrajo igrice, polne nasilja, in zato izgubijo občutek za realnost.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji