V nadaljevanju preberite:

Pod okriljem Zveze slovenskih društev na Hrvaškem deluje 16 društev, ki so v Zagrebu, v širšem pasu ob meji s Slovenijo, pa tudi v Splitu, Zadru, Dubrovniku in Osijeku. »Naša kulturno-prosvetna društva ohranjajo slovensko kulturo in jezik, sicer pa smo povsem integrirani v hrvaško družbo. Smo precej mlada manjšina, saj smo to postali šele pred dobrimi tremi desetletji, z razpadom prejšnje skupne države,« je razložil Silvester Kmetič.

Sogovornik je podpredsednik Zveze slovenskih društev in društva Slovenski dom, ki imata sedež v Zagrebu. Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom velja celo za najstarejše slovensko društvo v Evropi, saj neprekinjeno deluje od leta 1929. »Od takrat se je večkrat preimenovalo in uspešno previharilo viharje zgodovinskih sprememb, tudi obdobje NDH, ko je delovalo ilegalno,« so zapisali na društveni spletni strani. Društveno življenje so v dolgi zgodovini soustvarjali univerzitetni predavatelji, umetniki in športniki.

Kakšne usode so Slovence pripeljale na Hrvaško oziroma so se v tej državi znašli ob spremembi mej?  S čim se ukvarjajo slovenska društva in koliko članov imajo?