V nadaljevanju preberite:

Iz podatkov popisa je razvidno, da je več ljudi izrazilo svojo pripadnost slovenski skupnosti, kakor pa jih uporablja slovenščino kot materni jezik ali v vsakdanji komunikaciji. Zajezitev upadanja uporabe slovenščine v Porabju je mogoča predvsem z utrjevanjem knjižne slovenščine kot skupnega jezika skupnosti ter ob hkratnem spoštovanju in ohranjanju porabskega narečja kot pomembnega dela jezikovne dediščine, je prepričana področna podsekretarka zavoda za šolstvo. »Pri zajezitvi upadanja imajo ključno vlogo kakovosten vzgojno-izobraževalni proces, pozitiven odnos do jezika ter zgledi vrstnikov, ki slovenščino samozavestno uporabljajo tako v šoli kot zunaj nje. Obšolske dejavnosti, kulturni dogodki in mednarodna sodelovanja omogočajo avtentično jezikovno izkušnjo, ki mlade spodbuja k aktivni rabi jezika. Kljub izzivom dvojezičnega okolja je narodna zavest med mladimi še vedno prisotna, kar je pozitiven kazalnik, da lahko z zavzetim delom in ustreznimi spodbudami knjižna slovenščina ohrani mesto v vsakdanjem življenju porabske skupnosti, porabščina pa ostane pomemben del njene kulturne identitete.«