V pričakovanju čudeža v Katovicah

V senci čedalje bolj nasilnih pariških protestov proti dvigom cen goriva se je v Katovicah, ki ležijo v eni izmed najbolj onesnaženih evropskih regij zaradi termoelektrarn na premog, začela konferenca pogodbenic okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (COP24). V dveh tednih se morajo svetovni politični voditelji dogovoriti o pravilih izvajanja pariškega podnebnega sporazuma, ki bo začel veljati leta 2020. Ključno pričakovanje je, ali bodo sprejeli ambicioznejše zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov od tistih, ki jim sledijo zdaj.

Oktobra so znanstveniki iz medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) opozorili, da planeta ne smemo segreti za več kot 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja, če hočemo preprečiti podnebno kataklizmo, katere začetek pravzaprav že spremljamo. Prevedeno v številke svarilo pomeni, da morajo vse države do leta 2050 postati ogljično nevtralne. Ob uresničevanju trenutnih nacionalnih zavez – pariški podnebni sporazum predvideva njihovo prostovoljnost – se gibljemo proti približno 4 stopinje Celzija toplejšemu planetu ob koncu stoletja. Izpusti toplogrednih plinov so lani po treh letih padanja znova dosegli rekordno raven, zadnjih 18 let je bilo najbolj vročih v zgodovini meritev.



Teoretične možnosti za omejitev segrevanja na stopinjo in pol obstajajo, dajejo upanje podnebni znanstveniki, vendar to zahteva radikalne spremembe modela gospodarstva in proizvodnje energije, predvsem takojšnje zaprtje termoelektrarn na premog. Nujna je tudi politična volja držav, te je zadnje obdobje bolj malo. Pesimizem zrcali tudi izjava predsednika podnebnih pogajanj Michała Kurtyke, da bo za uspeh potreben čudež, čeravno so prav ti poljska posebnost.

Razlogi za pesimizem

Nekatere manjše države, denimo Marshallovi otoki, ki jim zaradi dviga morske gladine grozi izbris z zemljevida, so sprejele ambiciozne podnebne zaveze, vendar te brez ukrepanja velikih onesnaževalcev, kot so ZDA, Evropska unija in Kitajska, ne bodo dovolj.

ZDA, ki so napovedale umik iz pariškega podnebnega sporazuma, so v Katovice poslale podnebne pogajalce, a se nevladne organizacije bojijo, da si bodo ti za zaprtimi vrati bolj prizadevali za promocijo fosilnih goriv (in jedrske energije) kot na lanskem podnebnem vrhu v Bonnu. Slab ameriški zgled bi lahko – in je že – potegnil za seboj druge države, denimo Brazilijo, katere predsednik Jair Bolsonaro je v volilni kampanji napovedoval prav takšno potezo. Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko prav tako zmanjšuje verjetnost za čudež v Katovicah. Kitajska sicer povečuje floto električnih avtomobilov in delež obnovljive energije, vendar je letos znova povečala tudi porabo premoga. Indija in druga rastoča gospodarstva pa še naprej gradijo premogovne elektrarne.



Trenutna podnebna politika ZDA vodi v segrevanje planeta za štiri stopinje Celzija do konca stoletja, medtem ko podnebne politike Kitajske, Rusije in Kanade vodijo k dvigu nad pet stopinj Celzija, je zapisano v študiji, objavljeni v reviji Nature Communications.

Razklana je tudi EU, čeprav je evropski komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañ​ete nekaj dni pred Katovicami poskusil popraviti vtis z naznanitvijo ogljične nevtralnosti do leta 2050. Nemčija kljub zavezanosti zelenemu energetskemu prehodu vodi blok držav, ki nasprotujejo povečanju ambicij za zmanjšanje izpustov s 40 na najmanj 45 odstotkov in je tudi v skupini srednjeevropskih držav, ki si prizadevajo za manjše reze pri avtomobilskih izpustih.

Poljska je nekaj dni pred začetkom podnebnega vrha predstavila dolgoročno energetsko strategijo, v kateri bo tudi po letu 2040 igral pomembno vlogo premog. Na drugi strani si Nizozemska s skupino držav, v kateri je tudi Slovenija, prizadeva za ambicioznejše cilje. Najbolj zavzeti sta Finska in Švedska, ki sta napovedali ogljično nevtralnost do leta 2045.