Države bi morale svoje ukrepe potrojiti

Pariz - Svetovne emisije se zvišujejo, medtem ko so zaveze držav za zmanjšanje emisij še vedno nezadostne, ugotavljajo v programu za okolje Združenih narodov (UNEP). Nekaj upanja sicer je, saj zasebni sektor kaže povečano zanimanje za nizkoogljične tehnologije, poleg tega v zavezah niso zajete vse možnosti inovacij in zelenega financiranja. To so ugotovitve avtorjev Poročila o emisijskem razkoraku 2018, izdanega danes.

Poročilo o emisijskem razkoraku objavijo vsako leto, predstavlja pa oceno učinkov zavez in pričakovane emisije toplogrednih plinov v primerjavi z ravnjo emisij, skladnih s ciljem ustavitve segrevanja planeta pri največ dveh stopinjah Celzija do konca stoletja. Raziskovalci so za izračun uporabili najnovejše zaveze držav, ki bodo tudi tema razprav na že 24. podnebnem vrhu v poljskih Katovicah. Ta se začne konec tedna.

Emisije ne padajo

Podatki kažejo, da so emisije dosegle rekordnih 53,5 gigaton ekvivalenta ogljikovega dioksida, nič pa ne kaže, da je to vrh emisij, s katerim bi se emisije začele zniževati. V le 57 državah (60 odstotkov svetovnih emisij) bodo emisije do 2030 padle, kot je predvideno v Pariškem podnebnem sporazumu.



»Ta podatek in pregled napredka držav glede na njihove zaveze jasno pokažeta, da je trenutno ukrepanje držav nezadostno za dosego ciljev podnebnega sporazuma. Povečevanje emisij in počasno ukrepanje držav pomeni, da je razkorak med emisijami leta 2030 večji kot kdaj koli. Prevedeno v podnebno ukrepanje to pomeni, da bi morale države potrojiti ambicije za ustavitev segrevanja pri dveh stopinjah Celzija in jih povečati za petkrat, če želijo omejiti segrevanje na 1,5 stopinje Celzija,« ugotavljajo avtorji poročila.

Določanje požigalca

»Če je poročilo IPCC svetovni požarni alarm, je to poročilo o preiskavi požiga,« pravi namestnica izvršnega direktorja UNEP Joyce Msuya. »Znanost je jasna, vlade morajo ukrepati hitro in z občutkom nujnosti. Zdaj hranimo ogenj, medtem ko so orodja za gašenje na dosegu roke,« je dodala. Nadaljevanje sedanjih trendov bo pripeljalo do segrevanja za tri stopinje Celzija do konca stoletja, ob tem, da se bo segrevanje kasneje še nadaljevalo.

V poročilu je tudi bolj optimistično prepričanje, da je zapolnitev emisijskega razkoraka mogoča, vendar avtorji dodajajo, da tako drastične in zelo obsežne akcije, ki jo svet za to nujno potrebuje, še ni na vidiku. Mesta, države, regije, podjetja, investitorji, univerze, organizacije civilne družbe, nevladne organizacije in drugi se pospešeno zavezujejo k drznim podnebnim ukrepom in prevzemajo tudi prvenstvo v blaženju podnebnih sprememb. Ocene so različne, najbolj verjetne pa govorijo o zmanjšanju emisij za 19 gigaton ogljikovega dioksida do 2030. »To bi bilo dovolj za zaprtje emisijskega razkoraka za dve stopinji Celzija. Dopolnjena s skrbno oblikovano proračunsko politiko, je ta priložnost še večja,« pravijo v poročilu.

Obdavčitev ogljika

»Ko vlade sprejmejo ukrepe proračunske politike za podporo nizkoemisijskim tehnologijam in za obdavčitev fosilnih goriv, lahko spodbudijo ustrezne naložbe v energetiki in znatno znižajo emisije ogljika,« pravi Jian Liu, glavni znanstvenik UNEP. »Dobro je, da je možnost uporabe proračunske politike kot spodbude čedalje bolj prepoznana, zlasti pri 51 pobudah za obdavčenje ogljika, ki so že v uporabi ali vsaj načrtovane. Te pobude zajemajo 15 odstotkov svetovnih emisij. Če bi odpravili vse subvencije za fosilna goriva, bi se emisije ogljika do leta 2030 lahko zmanjšale za do deset odstotkov. Določitev prave cene ogljika je ključna. Pri 70 dolarjih na tono ogljikovega dioksida, bi bilo lahko v nekaterih državah zmanjšanje emisij kar 40-odstotno,« ugotavlja Liu.

Že ustaljene proračunske in davčne poti pa bi države lahko razširile še z odprtostjo za inovativne rešitve. Za to avtorji navajajo pet ključnih načel. Med njimi so obvladovanje tveganja in pomoč pri razvoju inovativnih rešitev do vstopa na trg, celovita ekonomska politika z vsemi ustreznimi ustanovami, ciljni pristop in dolgoročen pogled.