V Kataloniji po petih dneh nasilja zahtevajo pogajanja z Madridom

Katalonska vlada je po petih dneh nasilja na protestih danes oblasti v Madridu pozvala k »brezpogojnim pogajanjem« za rešitev spora v regiji, ki se je zaostril zaradi obsodbe nekdanjih katalonskih voditeljev na visoke zaporne kazni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Pozivamo predsednika vlade, da danes določi dan in uro za brezpogojna pogajanja. To je njegova odgovornost in dolžnost,« je izjavil katalonski predsednik Quim Torra.

Z zahtevo po pogajanjih, naslovljeno na španskega premiera Pedra Sancheza, si Torra prizadeva, da bi se lotili vprašanja novega referenduma o samoodločbi Kataloncev, o katerem pa Madrid ne želi slišati ničesar. »Za pogajanja za politično reševanje političnega konflikta smo že dolgo prosili in danes so bolj nujna kot kdaj koli prej,« je po poročanju AFP dodal Torra.



Španska vlada je sporočila, da je »vedno bila odprta za dialog v okviru spoštovanja zakona«, ter katalonskega predsednika pozvala, naj »odločno obsodi nasilje, česar doslej ni storil«. Torra je danes pozval k »odgovornosti na prihodnjih protestih« in poudaril, da »mora biti obramba pravic in svoboščin kot vedno izražena mirno«.

»Nasilje nikoli ni bilo naša zastava in nikoli ne bo,« je vztrajal, ne da bi izrecno obsodil nasilje na demonstracijah.
 

Na ulicah Barcelone včeraj več kot pol milijona ljudi

Na barcelonskih ulicah se je sicer včeraj zbralo več kot pol milijona ljudi, ki so zahtevali izpustitev nedavno zaprtih katalonskih voditeljev. Protesti sicer potekajo že od ponedeljka, v spopadih s policisti pa je bilo ranjenih več ljudi. Po navedbah sindikata CSC, ki podpira neodvisnost 7,5-milijonske španske regije, se je glavnega zborovanja ob stavki v Barceloni udeležilo 750.000 ljudi, mesto je bilo ohromljeno.

Protestniki so po poročanju BBC včeraj blokirali avtocesto na špansko-francoski meji, kar je povzročilo dolge zastoje. Moten je bil tudi letalski promet, na barcelonskem letališču El Prat so odpovedali več deset poletov, predvsem letalski družbi Iberia in Vueling.



Tudi vstop v znamenito katedralo Sagrada Familia, eno največjih španskih turističnih znamenitosti, je bil včeraj nemogoč, saj so protestniki zaprli vhode. Pred baziliko se je zbrala množica ljudi. Zaposleni v katedrali so na družbenem omrežju twitter zapisali, da se je red vhodom zbrala gruča protestnikov, ki ovira ogled katedrale.



Okoli 18. ure so nato pred poslopjem španske policije v Barceloni izbruhnili spopadi med protestniki in policisti. Protestniki so zažigali smetnjake in v policiste metali kamenje, slednji pa so odgovorili s solzivcem. Od začetka tedna so aretirali več kot 110 ljudi, od tega 17 sinoči. 

Tudi znameniti El Clasico, nogometni dvoboj med Barcelono in Madridom, je bil prestavljen na 26. oktober, saj so se organizatorji zbali, da bi med tekmo izbruhnili protesti. 



Španski časnik El Pais navaja, da je bilo na včerajšnjih protestih ranjenih 62 ljudi, od tega 41 v Barceloni. Španske zdravstvene službe so danes sporočile, da je bilo ranjenih 182 ljudi, v Barceloni 152. Reševalci so, kot navaja STA, že pred tem poročali, da je bilo od ponedeljka, ko so se v Kataloniji začeli protesti, v spopadih s policisti ranjenih že približno 500 ljudi.

Katalonski regionalni voditelj Quim Torra se je vsem, ki so odšli na ulice in mirno protestirali, zahvalil, pograjal pa nasilneže. Obljubil je, da tudi zaporne kazni ne bodo ustavile njihovih prizadevanj za svobodo Katalonije.

Medtem so se na družbenih omrežjih pojavili številni posnetki in fotografije, ki prikazujejo, da so bili policisti do protestnikov zelo nasilni. 



Španski premier Pedro Sanchez je iz Bruslja sporočil, da bodo vsi, ki so povzročali nemire, kaznovani. »Ko gre za hudo nasilje, ne bomo niti pomislili, da odgovornih ne bi kaznovali.« Medtem je španski notranji minister Fernando Grande-Marlaska dejal, da je bilo od začetka nemirov aretiranih okrog 130 ljudi. Grozi jim do šest let zapora. 

Špansko vrhovno sodišče je v ponedeljek devet katalonskih voditeljev obsodilo na od devet do 13 let zaporne kazni zaradi njihove vloge pri odcepitvi Katalonije.