Katalonijo ohromila splošna stavka, na ulicah več kot pol milijona ljudi

Katalonijo je ohromila splošna stavka, s katero zahtevajo osvoboditev katalonskih voditeljev, ki jih je špansko vrhovno sodišče obsodilo zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve Katalonije od Španije leta 2017. Na ulicah Barcelone se je danes zbralo 525.000 ljudi, poročajo mediji, ki se sklicujejo na podatke lokalne policije.

V Kataloniji protesti potekajo že od ponedeljka, izbruhnili so tudi nemiri. V spopadih s policijo je bilo doslej poškodovanih več sto ljudi. Okoli 18. ure so pred poslopjem španske policije v Barceloni izbruhnili spopadi med protestniki in policisti. Protestniki so zažigali smetnjake in v policiste metali kamenje, slednji pa so odgovorili s solzivcem. Od začetka tedna so aretirali več kot 110 ljudi, od tega 16 danes.

Po navedbah sindikata CSC, ki podpira neodvisnost 7,5-milijonske španske regije, se je glavnega zborovanja ob stavki v Barceloni udeležilo 750.000 ljudi.





Nasilje se tako nadaljuje že peti dan. Protestniki, ki so jezni zaradi obsodbe devetih katalonskih voditeljev, so tudi v četrtek zažigali smetnjake in pohištvo, ponekod je prišlo tudi do spopadov med policisti in protestniki. Od začetka tedna so aretirali več kot 110 ljudi, od tega 16 v četrtek, navaja AFP.

Špansko sodišče je ob tem danes sprožilo preiskavo gibanja za neodvisnost Tsunami Democratic v povezavi s ponedeljkovim protestom na barcelonskem letališču. Preiskujejo jih zaradi terorizma. Oblasti so onemogočile dostop do njihove spletne strani, a je gibanje, ki organizira proteste, že odprlo novo. Svoje privržence so pozvali, naj si na svoje naprave prenesejo njihovo aplikacijo ali jim sledijo prek aplikacije Telegram.



Med drugim je v mesto prišlo več tisoč udeležencev tridnevnega protestnega pohoda, ki so se tja v sredo podali iz mest Vic, Girona, Tarrega, Tarragona in Berga.

Špansko vrhovno sodišče je v ponedeljek devet katalonskih voditeljev obsodilo na od devet do 13 let zapora zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve Katalonije od Španije. Obsojeni so zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev.

V Ljubljani sestanek odbora za podporo katalonskim političnim zapornikom

V Ljubljani pa se je dopoldne sestal odbor za podporo katalonskim političnim zapornikom v Španiji. Srečanje so sklicali pobudniki za ustanovitev odbora bivši predsednik republike Milan Kučan, filozofinja in sociologinja Spomenka Hribar, profesor na ljubljanski univerzi Rudi Rizman in nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl.

»Zaskrbljen sem, da v članici EU v zaporih sedijo ljudje samo zato, ker so omogočili in vodili miroljubno in demokratično izražanje pripadnikov svojega naroda o odprtih vprašanjih njegove prihodnosti,« je ob pobudi za oblikovanje odbora dejal Kučan. Po njegovih besedah bo odbor skrbel, da »politični zaporniki v Španiji ne bodo pozabljeni in da v Evropi zaradi velikodržavnih interesov posameznih vplivnih držav ne bi dopustili omejevanja demokratičnih pravic«.



Pobudniki in ustanovni člani so na srečanju sprejeli izjavo v podporo katalonskim političnim zapornikom in izrazili protest ob kršitvah demokratičnih pravic v Evropi, ki ga je v celoti moč prebrati na www.9catalan.eu. Bivši predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je na prvem srečanju Odbora opozoril, da je »zmotno prepričanje, da so grobe kršitve človekovih pravic z državnim nasiljem notranja zadeva države« in pomenljivo dodal, da so »te pravice so univerzalna vrednota, ki jih ščitijo deklaracija Združenih narodov in dokumenti EU ter so nad notranjim pravom vsake posamezne države«.



To dejstvo so člani odbora izpostavili tudi v izjavi, kjer so med drugim zapisali, da je »kratkovidno prepričanje, da je to krizo mogoče reševati z represijo, ustrahovanjem, zapori in spodbujanjem sovražnosti. Nasilje vedno rojeva novo nasilje. Krizo je mogoče rešiti samo z odkritim dialogom, demokratičnimi političnimi sredstvi, razumom in odgovornostjo vpletenih strani«. 

Opozorili so, da »molčati ob kršitvah pravic deveterice uglednih evropskih voditeljev iz Katalonije in tudi številnih drugih, ki jih prav tako preganjajo zaradi sodelovanja pri referendumu 2017, pomeni prevzemati odgovornost za njihovo usodo, pa tudi za rušenje evropskih demokratičnih načel«. »Na to nočemo in ne moremo pristati,« so sklenili člani Odbora.

Na srečanju je bil prisoten tudi delegat katalonske vlade za jugovzhodno Evropo Eric Hauck. Odbor mu je predal izjavo ter ga pooblastil, da jo v njihovem imenu prenese katalonskim oblastem. Ivo Vajgl, nekdanji minister za zunanje zadeve RS ter poslanec Evropskega parlamenta v dveh mandatih, je izpostavil, da bodo izjavo Odbora poslali tudi vsem pristojnim predstavnikom Republike Slovenije.