V Beogradu se ni mogoče zanesti na navigacijo

Beograd – Glavno mesto Srbije obišče vsako leto več kot milijon turistov. Ogledajo si predvsem staro mesto jedro s trdnjavo na Kalemegdanu in glavno Ulico kneza Mihajla. Letos nimajo sreče, še manj je imajo domačini, ki tukaj živijo. Zaradi številnih gradbišč je mesto kaotično, za promet skorajda neprehodno.

Te dni je v središču Beograda nemogoče načrtovati svoje premike z avtomobilom ali avtobusom. Če se na primer želite odpeljati na letališče, ne morejo ne vozniki avtobusov ne taksisti predvideti, kdaj boste prispeli, je povedal taksist Vlada. Zaradi zaprtih ulic in občasnih nenapovedanih dodatnih zapor je promet zgoščen, tako da lahko taksist porabi celo uro, da vas pripelje do nekaj sto metrov oddaljenega kraja. Taksiji, tako kot avtobusi, vozijo po rumenem pasu, z avtomobilom gre še počasneje. Če mesta ne poznate, se skozenj ni mogoče prebiti. Tradicionalno zanašanje na Googlovo navigacijo ne pride v poštev, saj ta zapor ne upošteva. Dobrih cestnih oznak ni ali pa so redke. Prav tako ni pravih obvozov, ker jih ni kje izpeljati, vozila naposled stojijo na tesnih stranskih uličicah.
 

Kazni taksistom za zamudo

»Taksi vozim že osem let. Take prometne zmede še ni bilo,« pravi taksist Vlada. Beograd ima nasploh zelo dobro urejeno taksi službo, še pred nekaj meseci je mreža taksistov delovala vzorno. Zdaj je drugače. V zadnjem času se nam je že nekajkrat zgodilo, da smo iz Dorćola, starega dela mesta, poklicali taksi, a je administratorka po telefonu povedala, da prevoza ne bo. Zakaj ne? Taksist Vlada nam je pojasnil, da se bojijo kazni. »Zaradi gostega, stoječega prometa ne moremo predvideti, kdaj bomo prišli na cilj. Če kakšno minuto zamudimo in je potnik nezadovoljen, nas kaznujejo. Za nekaj ur ali celo za ves dan nas izključijo iz prometa. Zato na nepredvidljive lokacije raje ne vozimo. To pa je celotno mestno središče,« pravi Vlada.
 

Po tednu dni prvi gostje našli vhod v hotel

Osrednji del Beograda je po zahodni in severni strani prometno skoraj odrezan od sveta. A najbolj od vsega je težavna zapora Trga republike, ki je bil doslej eno izmed glavnih križišč, zdaj pa ga spreminjajo v sodoben trg. Obkroža ga veliko znamenitosti – na južni strani trga stoji prenovljena zgradba Jugoexporta, ki je zdaj Garni hotel. Ko smo se prebili čez gradbišče do njegovega vhoda, nas je v prvem nadstropju z začudenjem sprejela številna natakarska ekipa. »Po tednu dni, odkar smo odprti, ste naši prvi gostje. Nihče nas ne najde,« je pojasnila natakarica in prijazno postregla s kavo. Dela na Trgu republike potekajo že od maja in le največji optimisti verjamejo, da bodo končana septembra, kot je predvideno, saj del v srbski prestolnici tradicionalno ne končajo pravočasno.



Zaradi zaustavljenega srca mesta se mašijo prometne žile vsenaokoli. Pred poletjem je to gradbišče, pred tem zbirališče ljudi, postalo celo predmet političnega kupčkanja. Opozicija je mestni in državni oblasti očitala, da bo paralizirala celotno mesto in je dela na gradbišču celo fizično ovirala.

Prometni kolaps se je dejansko zgodil, ko so prejšnji teden začeli obnavljati ulico Georga Washingtona na severu mesta, ki je druga najpomembnejša prometnica. Dela v bližini so potekala tudi že prej. Ker že od marca zaradi izgradnje nove mestne četrti Beograd na vodi potekajo dela tudi na zahodu mesta, so v vseh ulicah središča Beograda ves dan strnjene kolone avtomobilov.
 

Zamudno prestopanje z vlaka na avtobus

V Beogradu so še druga gradbišča, rastejo predvsem stanovanjski bloki in na več kot sto hektarjih površine odmevni projekt Beograd na vodi. Na veliko so se lotili tudi sprememb v javnem prometu. Zaradi Beograda na vodi so glavno železniško postajo iz središča mesta preselili v odročni del Prokop. Vendar ta postaja nima povezave z drugo, od koder odpeljejo vlaki proti jugu, denimo v Grčijo. Tako se mora potnik za prestop z enega na drugi vlak peljati še z mestnim avtobusom ali taksijem. Še bolj odročna je avtobusna postaja, ki jo nameravajo prihodnje leto preseliti v Novi Beograd. Prav tako nameravajo zgraditi podzemno železnico, ki naj bi prve potnike sprejela leta 2025.