20.02 Ukrajina in Rusija sta si izmenjali ujetnike

Ukrajina in Rusija sta danes izvedli šele tretjo zamenjavo ujetnikov od začetka vojne. Da se domov vrača 12 ukrajinskih vojakov, je v spletni objavi objavila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Dodala je, da se bo v skladu z dogovorom vrnilo tudi 14 civilistov. Koliko Rusov je izpustila ukrajinska stran, ni navedla.

19.19 Janša se je na forumu Delfi zavzel za pomoč Kijevu

Premier Janez Janša je danes na sedmem Delfi ekonomskem forumu, ki je potekal v Atenah, preko videopovezave govoril predvsem o aktualnih geostrateških vprašanjih, povezanih tudi z vojno v Ukrajini. Prepričan je, da je treba narediti vse, da se pomaga Kijevu, v to sodi tudi pospešitev članstva v EU, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

18.26 Nova odkritja trupel po umiku ruskih sil, tokrat v Makarivu

Več mednarodnih medijev je poročalo o novem odkritju trupel po umiku ruske vojske iz okolice Kijeva, tokrat na območju Makariva, ki je od prestolnice oddaljen okoli 50 kilometrov. Italijanska novinarska agencija Ansa, ki ima v Ukrajini poročevalca, se sklicuje na tamkajšnjega župana Vadana Tokarja, ki je navedel, da so doslej odkrili 133 trupel, med njimi takšna, ki odražajo različne oblike mučenja, odkrili so tudi trupla z zvezanimi rokami. Navedel je tudi najmanj dva primera posiljenih in zatem ubitih žensk. 

Na območju Buče so po nazadnje objavljenih podatkih komisarke za človekove pravice ukrajinskega parlamenta Ljudmile Denisove, objavljenih na Telegramu, odkrili 360 ubitih civilistov.

17.46 Vse več diplomatov se vrača v Kijev

Okoli šest tednov po začetku ruske invazije na Ukrajino, ko so številne države zaprle svoja predstavništva v Kijevu, se v ukrajinsko prestolnico vrača vse več diplomatov. Tako je v petek v Kijev znova prispel veleposlanik EU, odprtje veleposlaništva napoveduje tudi Avstrija. Italija pa bo veleposlaništvo v Kijevu odprla po velikonočnih praznikih.

Veleposlanik EU Matti Maasikas je v petek pripotoval nazaj v Kijev skupaj z evropsko delegacijo, na čelu katere je bila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Na Twitterju pa je danes potrdil, da je obnovil delo skupaj z manjšo ekipo.

Podobno je avstrijski kancler Karl Nehammer danes ob obisku Kijeva napovedal vrnitev ekipe veleposlaništva v ukrajinsko prestolnico. »Ker so se razmere okoli Kijeva nekoliko stabilizirale, bo avstrijsko veleposlaništvo v ukrajinski prestolnici spet začelo delovati,« je povedal po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.

Italija bo svoje veleposlaništvo v Kijevu odprla po velikonočnih praznikih, je danes napovedal zunanji minister Luigi Di Maio. »Bili smo med zadnjimi, ki so odšli in bomo med prvimi, ki se bodo vrnili,« je njegove besede povzela nemška tiskovna agencija dpa.

V teh dneh se je v Kijev vrnil tudi litovski veleposlanik. V sredo je svoje predstavništvo v Ukrajini vrnila tudi Turčija, ki ga je zaradi vojne začasno prestavila v Črnovice blizu meje z Romunijo. Med redkimi državami, ki so ohranila svoja predstavništva v Kijevu tudi med vojno, sta bili Poljska in Vatikan, poroča francoska tiskovna agencije AFP.

17.31 Na donatorski konferenci za Ukrajino zbrali 9,1 milijarde evrov, dodatno milijardo bo prispevala Evropska banka za obnovo in razvoj

V Varšavi poteka mednarodna donatorska konferenca, ki jo organizirata Evropska komisija in Kanada. Cilj konference je zagotoviti sredstva za ukrajinsko prebivalstvo, med drugim za pokrivanje njihovih osnovnih potreb in nujno humanitarno pomoč. Kot poroča Reuters, so na konferenci zbrali 9,1 milijarde evrov, dodatno milijardo bo prispevala Evropska banka za obnovo in razvoj (ABRD).

Dogodka sta se udeležila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in poljski predsednik Andrzej Duda, kanadski premier Justin Trudeau je sodeloval prek video povezave.

Zbrana sredstva in druge oblike podpore bodo namenjeni izpolnjevanju potreb notranje razseljenih oseb v Ukrajini in tistih, ki so pobegnili iz države po ruski invaziji, so pojasnili v Bruslju. Današnji dogodek predstavlja vrhunec globalne kampanje, ki se je začela konec marca, njegov namen pa je mobilizirati vlade, institucije, umetnike, podjetja in posameznike, da pripomorejo ali prispevajo k temu, da se humanitarna prizadevanja v Ukrajini in njenih sosedah finančno podprejo.

Slovenija bo za pomoč Ukrajini namenila dodatnih skoraj milijon evrov, je napovedal Janez Janša.

16.52 Rusi zamenjali poveljnika svoje vojske v Ukrajini

Rusija je zamenjala svoje poveljstvo v Ukrajini. Ruskim silam v Ukrajini po novem poveljuje general Aleksander Dvornikov, ki je bil med vidnejšimi v vojni v Siriji, za svoje dosežke pa je prejel položaj junaka Ruske federacije, poroča dpa.

16.41 Dan po napadu v Kramatorsku se evakuacija ljudi iz mesta nadaljuje

Dan po krvavem ruskem raketnem napadu na železniško postajo v Kramatorsku na vzhodu Ukrajine se evakuacija ljudi, ki bežijo v strahu pred ofenzivo, nadaljuje. V petkovem napadu je bilo po zadnjih podatkih ukrajinskih oblasti ubitih 52 ljudi, med njimi pet otrok, 109 pa jih je bilo ranjenih.

Po napadu na železniško postajo se evakuacija civilistov v mestu danes nadaljuje po cesti. Več deset minibusov in je prišlo po desetine preživelih, ki so se po napadu zatekli v protestantsko cerkev nedaleč od postaje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zatočišče v cerkvi je čez noč poiskalo skoraj 80 ljudi, večinoma starejših »Po napadu se je sem zateklo okoli 300 do 400 ljudi,« je za AFP povedal član protestantske cerkve Jevgenij. Po njegovih besedah so bili ljudje travmatizirani. Polovica od njih se je zatekla v klet, drugi so želeli nemudoma oditi. Nekatere so v petek popoldne evakuirali z avtobusi. Na koncu jih je skoraj 80 ostalo v prostorih cerkve, je povedal.

16.19 Boris Johnson nenapovedano pri Volodimirju Zelenskem v Kijevu

Ukrajina je potrdila, da v Kijevu potekajo pogovori med premierom Velike Britanije Borisom Johnsonom in predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim. Objavo na Twitterju je ukrajinsko veleposlaništvo v Veliki Britaniji označilo kot nenapovedano, z besedo »presenečenje«.

»Zaradi odločnega vodstva predsednika Zelenskega ter nepremagljivega junaštva in poguma ukrajinskega ljudstva se odvrača grozljive načrte (ruskega predsednika Vladimirja) Putina,« je izjavil Johnson po srečanju. »Ukrajina je proti vsem možnostim odvrnila ruske sile, ki so bile pred vrati Kijeva, s tem pa dosegla največji poraz vojske v 21. stoletju,« je dodal.

Na obisku je napovedal še dodatno vojaško pomoč. Ukrajini nameravajo tako poslati 120 oklepnikov in nove protiladijske raketne sisteme. Gre za dodatno pomoč ob že napovedani vojaški pomoči v petek v vrednosti 100 milijonov funtov (okoli 120 milijonov evrov).

15.35 Youtube blokiral kanal spodnjega doma ruskega parlamenta

Ruski parlament je bil danes kritičen do blokade svojega kanala na portalu Youtube in opozoril, da bi lahko v Rusiji kmalu v celoti blokirali Youtube. Portal je sicer blokiral kanal dume, na katerem so večinoma prenašali zasedanje parlamenta, zaradi ameriških sankcij, poročajo tuje tiskovne agencije.

Predsednik ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin je opozoril, da ameriške oblasti izkoriščajo tehnološka podjetja v informacijski vojni proti Moskvi. »Tega ne smemo dopustiti,« je zapisal na Telegramu. Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa je poudarila, da si je Youtube z blokado zapečatil svojo usodo. Ruse je pozvala, naj čim prej preselijo svojo vsebino z Youtuba na druge platforme.

15.34 Razseljena že več kot četrtina Ukrajincev

Ukrajino je po podatkih Visokega komisariata za begunce Združenih narodov od začetka vojne zapustilo preko 4.441.663 ljudi, kar je bilo za 59,347 več kot včeraj, poroča AFP. Še vedno je okoli 90 odstotkov med njimi žensk in otrok, državo je zapustilo tudi okoli 210.000 ljudi, ki niso Ukrajinci.

Znotraj države pa se je po oceni ZN doslej razselilo okoli 7,1 milijona ljudi. Skupaj gre za več kot enajst milijonov ljudi, kar je več kot četrtina vseh prebivalcev na območju pod nadzorom Kijeva, torej brez Krima in proruskih separatističnih območij. To je najobsežnejša begunska kriza v Evropi po koncu druge svetovne vojne.

11.40 Pred obalo Ukrajine obtičalo okoli tisoč pomorščakov

Na 86 trgovskih ladjah pred obalo Ukrajine je obtičalo okoli tisoč pomorščakov, sta v petek posvarili dve agenciji Združenih narodov. Razmere za njih postajajo vse težje, saj jim grozi pomanjkanje hrane, vode in goriva, poročajo tuje tiskovne agencije.

Mednarodna pomorska organizacija (IMO) in Mednarodna organizacija dela (ILO) sta posvarili pred vse težjimi razmerami za pomorščake pred obalo Ukrajine. Za pomoč pri oskrbi ladij sta zaprosili Mednarodni odbor Rdečega križa, Zdravnike brez meja in Agencijo ZN za begunce.

10.22 Z obleganih območij v Ukrajini evakuirali še 6500 ljudi

Z obleganih območij v Ukrajini so v petek evakuirali več kot 6500 ljudi, je pozno v petek sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Iz obleganega Mariupolja so uspeli rešiti več kot 1600 ljudi, iz bližnjega mesta Zaporožje pa več kot 3500, je dodala. Še okoli 1500 ljudi so v petek evakuirali z območja Luganska, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V mestu Melitopol so zadržali več avtobusov za evakuacijo, je še povedala Irina Vereščuk. Trenutno se pogajajo z rusko stranjo o vrnitvi teh avtobusov.

Ukrajinska vlada se je v petek dogovorila o desetih humanitarnih koridorjih, te pa dnevno vzpostavljajo na novo. Podobno naj bi tudi danes vzpostavili deset koridorjev, prebivalci Mariupolja pa bodo lahko mesto zapustili z lastnimi prevozi, je povedala podpredsednica vlade.

Po navedbah Moskve je sicer v petek Mariupolj samostojno brez podpore ukrajinske strani zapustilo 750 ljudi.

Strani si medsebojno očitata sabotacijo evakuacij. Moskva ob tem očita Kijevu, da je kriv za propad napovedane izmenjave zapornikov. Kijev naj bi si namreč v petek večkrat premislil glede pogojev izmenjave, števila zapornikov in nato izmenjavo odpovedal, je dejal ruski generalmajor Mihail Mizincev.

9.57 V Škofji Loki in Ljubljani dobrodelna koncerta za Ukrajino

V Škofji Loki se na različne načine trudijo pomagati Ukrajini oziroma tamkajšnjim prebivalcem, ki se soočajo z vojno. Drevi ob 19. uri v Sokolskem domu organizirajo dobrodelni koncert Škofja Loka za Ukrajino. Izkupiček bodo namenili škofjeloškemu Rdečemu križu. Na koncertu bodo nastopili Adi Smolar, Ditka in Ekaterina Yokodo, ki se bo predstavila z avtorsko in tradicionalno ukrajinsko glasbo. Del izkupička od prodanih vstopnic bo namenjen neposredno njej, ki je zaradi vojne skupaj z dvema otrokoma pribežala v Slovenijo. V sodelovanju s Slovensko karitas pa bo ob 20. uri dobrodelni koncert za Ukrajino tudi v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani. Na koncertu bo nastopil Zbor sv. Nikolaja Litija z naslovom Molitev za mir; dirigentka bo Helena Fojkar Zupančič, sodeloval bo filmski in gledališki igralec Pavle Ravnohrib. Vstopnine ni, udeleženci lahko oddajo svoj prostovoljne prispevke. Zbrana denarna sredstva bo Slovenska karitas namenila za pomoč Ukrajini.

9.16 Na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo spopadi

Napadi ruskih enot na območju Donbasa na vzhodu Ukrajine se po navedbah ukrajinske vojske nadaljujejo. Ruske sile naj bi se med drugim trudile prevzeti nadzor nad že tedne obleganim Mariupoljem. Ameriško obrambno ministrstvo pa je v petek opozorilo, da Rusija znova krepi svoje enote z dodatno opremo in vojaki, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ruske enote se med drugim osredotočajo na kraje Rubižne, Popasna in Novobahmutivka ter prevzem nadzora nad pristaniškim mestom Mariupolj, je danes poročala ukrajinska tiskovna agencija Unian ob povzemanju poročila ukrajinskega generalštaba. Del mesta Rubižne je po informacijah ukrajinskega guvernerja Luganska Serhija Hajdaja že pod nadzorom Rusije, redno je slišati streljanje. Podobno je v Popasni. Zaradi stalnega obstreljevanja je nemogoče evakuirati ljudi, je opozoril. Navedb ni mogoče neodvisno preveriti, opozarja dpa.

Po ocenah vojaških strokovnjakov ameriškega inštituta ISW vztrajajo ukrajinske sile na obrambnih položajih na vzhodu in jugozahodu Mariupolja.

Ameriški Pentagon sicer opozarja, da Rusija znova krepi svoje enote, ki so utrpele večje izgube. Med drugim jih oskrbuje z novo opremo in vojaki. Enotam na vzhodu Ukrajine pa naj bi se pridružilo več deset tisoč rezervistov, je povedal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby. Rusija pa naj bi več tisoč dodatnih vojakov namestila tudi v Rusiji nedaleč od ukrajinskega Harkova. Po navedbah višjega predstavnika Pentagona so v bližini ruskega Belgoroda povečali število taktičnih bataljonov s 30 na 40. Tovrstni bataljoni imajo običajno od 600 do 1000 vojakov. 

8.18 Zelenski označil napad v Kramatorsku za vojni zločin

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je petkov napad na železniško postajo v Kramatorsku označil za vojni zločin. Poudaril je, da bo morala Rusija odgovarjati za napad na sojenju, ki bo zagotovo sledilo. Obenem je pozval mednarodno skupnost k odločnemu odzivu na napad, poročajo tuje tiskovne agencije.

»Tako kot pokol v Buči, kot številni drugi vojni zločini, bo tudi raketni napad na Kramatorsk ena od obtožnic na sojenju, ki se bo zgodilo,« je povedal v petek v svojem rednem nočnem nagovoru. »Odgovornost je neizbežna,« je poudaril.

Mednarodno skupnost pa je pozval k odločnemu odzivu na grozodejstvo. »Pričakujemo odločen, globalen odziv na ta vojni zločin,« je dejal.

V petkovem ruskem raketnem napadu na železniško postajo v Kramatorsku na vzhodu Ukrajine, ki jo uporabljajo za evakuacijo civilistov, je bilo ubitih najmanj 50 ljudi, med njimi pet otrok, v bolnišnico so prepeljali več deset ljudi. Župan mesta Oleksander Hončarenko je dejal, da naj bi bilo na postaji v času napada 4000 ljudi. Napad so ostro obsodili številni predstavniki držav in predstavniki EU. Ruske oblasti zavračajo obtožbe in za napad krivijo Ukrajino.

Zelenski se je v nagovoru tudi zahvalil delegaciji in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen za osebno posredovanje in pomoč pri vzpostavitvi skupne preiskovalne ekipe, da se bo odkrilo resnico glede dejanj ruskih vojakov ter se jih privedlo pred roko pravice.

Napovedal je še, da bo Ukrajina v roku enega tedna izpolnila vprašalnik Evropske unije, ki služi kot podlaga za začetek pristopnih pogajanj. Ursula von der Leyen je v petek Zelenskemu izročila vprašalnik, ki naj bi služil kot podlaga za razpravo v prihodnjih tednih. Kot je povedala, bo EU nudila podporo Ukrajini, da bi izpolnjevanje vprašalnika zaključila v nekaj tednih in ne nekaj letih, kot je to sicer običajno.

7.19 V Varšavi bodo zbirali sredstva za pomoč ukrajinskim beguncem

V podporo Ukrajini bo v poljski prestolnici Varšavi danes potekala mednarodna donatorska konferenca, ki jo organizirata Evropska komisija in Kanada. Cilj konference je zagotoviti sredstva za ukrajinsko prebivalstvo, med drugim za pokrivanje njihovih osnovnih potreb in nujno humanitarno pomoč.

Na konferenci z naslovom Podprimo Ukrajino naj bi sprejeli finančne zaveze za pomoč ljudem, ki bežijo iz države zaradi ruske invazije. Dogodka se bosta udeležila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in poljski predsednik Andrzej Duda, kanadski premier Justin Trudeau pa bo sodeloval prek video povezave.

Zbrana sredstva in druge oblike podpore bodo namenjeni izpolnjevanju potreb notranje razseljenih oseb v Ukrajini in tistih, ki so pobegnili iz države po ruski invaziji, so pojasnili v Bruslju.

Današnji dogodek predstavlja vrhunec globalne kampanje, ki se je začela konec marca, njegov namen pa je mobilizirati vlade, institucije, umetnike, podjetja in posameznike, da pripomorejo ali prispevajo k temu, da se humanitarna prizadevanja v Ukrajini in njenih sosedah finančno podprejo.

Po podatkih ZN je od začetka invazije svoje domove zapustilo že več kot deset milijonov ljudi ali več kot četrtina prebivalstva Ukrajine. Več kot 4,2 milijona ljudi je zapustilo državo, več kot 7 milijonov pa je notranje razseljenih. Med begunci iz Ukrajine je tudi dva milijona otrok. Večina beguncev se je zatekla v sosednje države, največ, 2,5 milijona, jih je zbežalo na Poljsko. Današnji dogodek v Varšavi je tudi priznanje ključne vloge Poljske pri podpori tem ljudem, poudarjajo v Bruslju.