Potres bo še dodatno zamajal tudi turško ekonomijo

Potresi v Turčiji in z njimi povezana humanitarna katastrofa prihajajo v času, ko se 86-milijonska država spopada tudi s precejšnjimi gospodarskimi težavami in makroekonomskimi neravnotežji. Zaradi tega že nekaj časa slabi tudi turška valuta lira, njen tečaj je po potresu v ponedeljek zanihal navzdol, kasneje pa se je vrnil na prejšnje vrednosti.

Življenjski standard in kupno moč turškega prebivalstva je sicer že pred rusko invazijo v Ukrajini najedala rekordna inflacija, ki je januarja na letni ravni znašala 57,7 odstotka, kar je bilo nad pričakovanji. Po raziskavi, ki jo je avgusta lani objavil istanbulski inštitut Yöneylem, je kar dobra polovica turškega prebivalstva imela težave pri plačevanju dnevnih izdatkov, skoraj 70 odstotkov pa jih je stežka plačalo hrano.

Inflacija je huda težva

Turčija je v drugi polovici lanskega leta doživljala še višje, več kot 80-odstotne stopnje rasti cen. Visoka inflacija in velik padec tečaja lire (leta 2021 je do ameriškega dolarja depreciirala za 77, lani pa še dodatnih 40 odstotkov) sta sicer tudi posledica neortodoksne denarne politike, dodatno so jo lani zvišali še razvrednotenje lire in rastoče cene hrane in energentov. Turška centralna banka je namreč po nareku predsednika Erdoğana v preteklih dveh letih v razmerah visoke inflacije zniževala svoje obrestne mere, da bi spodbudila gospodarsko rast – a je s takim ravnanjem seveda le še okrepila inflacijske pritiske. Da taka politika ni dala želenih rezultatov, kaže tudi dejstvo, da se je turško gospodarstvo v lanskem tretjem četrtletju skrčilo v primerjavi s četrtletjem prej. Če so se taki trendi nadaljevali tudi v zadnjem trimesečju – podatkov še ni –, je država zašla v tehnično recesijo.

Za natančen opis ekonomske škode, ki jo je povzročilo tresenje tal, je še prezgodaj, zagotovo pa bo velikanska. Po prvi, očitno precej konservativni oceni ameriškega geološkega zavoda bi lahko znašala približno dva odstotka turškega BDP, kar bi bilo približno 20 milijard dolarjev, glede na dramatične posnetke uničenja infrastrukture in poslopij, ki prihajajo s potresnega območja, pa bo verjetno znatno višja. Posledice potresov bodo bržkone še poglobile turško gospodarsko krizo in s tem otežile tudi financiranje obnove. Zato bo Turčija, podobno kot Sirija, za okrevanje po potresu brez dvoma potrebovala tudi precejšnjo pomoč mednarodnih finančnih in razvojnih institucij (Svetovna banka, IMF, EBRD itd.).