Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Umrl je nekdanji predsednik ZDA George H. W. Bush

Med letoma 1989 in 1993 je bil 41. predsednik ZDA. Umrl je v starosti 94 let. Bil je predsednik ZDA v času osamosvajanja Slovenije.
George Bush st. ob sinu Georgu Bushu ml. Bil je drugi predsednik v zgodovini ZDA, katerega sin je prav tako postal predsednik. FOTO: AFP<br />
 
George Bush st. ob sinu Georgu Bushu ml. Bil je drugi predsednik v zgodovini ZDA, katerega sin je prav tako postal predsednik. FOTO: AFP<br />  
V. U.
1. 12. 2018 | 06:45
1. 12. 2018 | 12:09
7:04
V starosti 94 let se je izteklo življenje Georga H. W. Busha, republikanskega predsednika ZDA v letih od 1989 do 1993. Vest o njegovi smrti je sporočil predstavnik za stike z javnostjo družine Bush Jim McGrath. Kot je povedal, je Bush st. umrl kmalu po 10. uri zvečer po lokalnem času. Umrl je le okoli osem mesecev po smrti svoje žene Barbare.

George H.W. Bush z ženo Barbaro in sinom Georgom Bushem ml. leta 2011. FOTO: Jim Young/Reuters
George H.W. Bush z ženo Barbaro in sinom Georgom Bushem ml. leta 2011. FOTO: Jim Young/Reuters


Njegovo predsedovanje med letoma 1989 in 1993 je označevalo zlasti zunanjepolitično dogajanje: ameriško vojaško posredovanje v Panami in v Perzijskem zalivu, padec Berlinskega zidu in razpad Sovjetske zveze, doma pa je dogajanje potekalo predvsem v znamenju gospodarske krize. Bil je tudi predsednik ZDA v času osamosvajanja Slovenije.

Ob prvih znamenjih gospodarskega okrevanja ga je na volitvah premagal demokrat Bill Clinton, osem let zatem pa je lahko ob inavguraciji za predsednika ZDA spremljal sina Georga W. Busha ml. Tedaj so k njegovemu imenu dodali oznako starejši.

Leta 1992 v New Jerseyju. FOTO: J. David Ake/AFP
Leta 1992 v New Jerseyju. FOTO: J. David Ake/AFP

 

Naftni milijonar že pri 40-ih letih


Preden je postal 41. predsednik ZDA, je v karieri dosegel položaje kongresnika Teksasa, direktorja Cie in podpredsednika v administraciji Ronalda Reagana. Odlikovan je bil z odličjem heroja druge svetovne vojne in bil ob Johnu Adamsu edini predsednik v zgodovini ZDA, katerega sin je prav tako postal predsednik.

Bil je edini še živeči predsednik ZDA, udeleženec druge svetovne vojne. Po japonskem napadu na Pearl Harbor je namreč prekinil študij na kolidžu in se na 18. rojstni dan prijavil v ameriško mornarico. Postal je najmlajši letalec ameriške mornarice in ostal v njej do konca 2. svetovne vojne. Po vojni je doštudiral na univerzi Yale in se nato z družino preselil v Zahodni Teksas, kjer je s posli v naftni industriji že pri 40-ih letih postal milijonar.

Vitalen je bil do pozne starosti. 85. rojstni dan je, denimo, proslavil s skokom s padalom iz helikopterja nad Kennebunkportom v zvezni državi Maine. Med letenjem pod rdeče-belo-modrim padalom je bil v družbi skupine ameriških vojaških veteranov. »Čudovit dan – dovolj prijeten za skok s padalom,« je tedaj komentiral.

V zadnjih letih so v javnost večkrat prišle novice o teževah z njegovim zdravjem. Večkrat se je zdravil v bolnišnici v Houstonu. Zaradi zdravstvenih težav ga tudi ni bilo na inavguracijo Donalda Trumpa.

Med podporniki v Renu leta 1992. FOTO: Paul J. Richards/AFP
Med podporniki v Renu leta 1992. FOTO: Paul J. Richards/AFP

 

Odzivi na smrt


Njegov sin George W. Bush je svojega očeta označil za »človeka najboljšega značaja in najboljšega očeta, kar ga lahko imata sin ali hči«. »Celotna družina Bush je globoko hvaležna za življenje in ljubezen 41. predsednika, za sočutje vseh, ki so skrbeli in molili zanj, ter za sožalja,« je v sporočilu zapisala družina Bush.

Na vest o njegovi smrti se je že odzval tudi Donald Trump. Kot je zapisal, je cenil njegovo zdravo presojo, razum in nepopustljivo vodenje. Prav tako sta se že odzvala Barack in Michelle Obama. Kot sta sporočila, je bilo življenje Busha st. dokaz tega, da je služenje javnosti plemenito, radostno poslanstvo. Cenila sta tudi njegove obljube novim imigrantom in ljudem s hendikepi, prizadevanja za nižanje količine jedrskega orožja na svetu in sposodnost sestavljanja koalicije, ki je iz Kuvajta pregnala Sadama Huseina. Ko je vzhod Evrope doživel demokratične revolucije, je s svojo diplomacijo prispeval, da se je nekaj, kar se je zdelo nemogoče – namreč konec hladne vojne –, končalo brez izstreljenega strela.

»Vselej bom hvaležen za prijateljstvo, ki sva ga vzpostavila. Od trenutka, ko sem ga srečal kot mlad guverner, ko me je povabil na dom v Kennebunkportu, sta me navdušila prijaznost, ki jo je s prirojeno spodobnostjo pokazal do Chelseae, in njegova predanost Barbari, otrokom ter družini,« se je na novico o njegovi smrti odzval Bill Clinton.

Globoko sožalje je družini Bush izrazil tudi Mihail Gorbačov, ki se Busha st. spominja kot »resničnega partnerja«, s katerim sta decembra leta 1989, le nekaj tednov po padcu Berlinskega zidu, na Malti razglasila konec hladne vojne. Tedaj je Bush podprl sovjetsko perestrojko. »Veliko mojih spominov je povezanih s tem možem. Imela sva priložnost skupnega dela v času velikanskih sprememb,« je povedal Gorbačov.

Z ženo Barbaro na srečanju s podporniki. FOTO: Luke Frazza/AFP
Z ženo Barbaro na srečanju s podporniki. FOTO: Luke Frazza/AFP


Tudi predsednik Slovenije Borut Pahor je ob njegovi smrti izrazil sožalje svojcem in Georgu Bushu ml. ter tudi Donaldu Trumpu, piše STA. Pahor je izrazil sožalje v svojem imenu in imenu državljanov republike Slovenije.

Kot je zapisal, je bil George H. W. Bush velik voditelj in izjemen človek, ki je celo življenje posvetil javnemu dobremu in v tem bo večni vzor voditeljem po svetu. »Združene države je vodil v obdobju zgodovinskih sprememb, ki so dramatično preoblikovale evropski kontinent. Evropejci ne bomo nikoli pozabili njegove privrženosti svobodi in demokraciji. Bil je čas njegovega predsedovanja, ko je Slovenija dosegla neodvisnost v letu 1991 in leto dni kasneje vzpostavila diplomatske odnose z ZDA,« je zapisal Pahor.

Leta 1989 na srečanju z voditeljem Sovjetske zveze Mihailom Gorbačovim. FOTO: Jerome Delay/AFP
Leta 1989 na srečanju z voditeljem Sovjetske zveze Mihailom Gorbačovim. FOTO: Jerome Delay/AFP


V St. Louisu leta 1992. FOTO: Foto Peter Newcomb/AFP
V St. Louisu leta 1992. FOTO: Foto Peter Newcomb/AFP


Z Margaret Thatcher leta 1989. FOTO: Greg Gibson/AFP
Z Margaret Thatcher leta 1989. FOTO: Greg Gibson/AFP


S Helmutom Kohlom. FOTO: Paul J. Richards/AFP
S Helmutom Kohlom. FOTO: Paul J. Richards/AFP


85. rojstni dan je praznoval s skokom s padalom. FOTO: Reuters
85. rojstni dan je praznoval s skokom s padalom. FOTO: Reuters


Ob prisegi za direktorja Cie. FOTO: AP
Ob prisegi za direktorja Cie. FOTO: AP


Na univerzi Yale leta 1947, ko je bil kapetan moštva za baseball. FOTO: AP
Na univerzi Yale leta 1947, ko je bil kapetan moštva za baseball. FOTO: AP


 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine