Nemčija napovedala zračni most za ukrajinske begunce v Moldaviji

22.00 Iz Moldavije bodo v Nemčijo prepeljali 2500 ukrajinskih beguncev iz Moldavije

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je danes sporočila, da Nemčija sodeluje z mednarodnimi partnerji pri vzpostavitvi zračnega mostu za ukrajinske begunce, ki so prispeli v Moldavijo. Po srečanju z moldavskim zunanjim ministrom Nicujem Popescujem je Baerbockova dejala, da bo prvi tovrstni ukrep nemške vlade prevoz 2500 ukrajinskih beguncev iz Moldavije neposredno v Nemčijo. Med pobudami za pomoč Moldaviji so po besedah nemške zunanje ministrice tudi 'zeleni koridorji' z avtobusi prek Romunije in neposredne letalske povezave iz Moldavije ali sosednjih držav.

20.45 Ameriško orožje že v Ukrajini

Predsednik ZDA Joe Biden je odredil prodajo orožja in vojaško pomoč Ukrajini v višini 200 milijonov ameriških dolarjev (182 milijonov evrov), je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila Bela hiša. Po podatkih ameriškega ministrstva za obrambo so orožje, vključno s sodobnimi protitankovskimi vodenimi raketami javelin, že dostavili v Ukrajino, vojška pomoč pa že ni izplačana.

20.12 Češka zaradi ukrajinskih beguncev EU zaprosila za pomoč

Češka je zaradi velika števila ukrajinskih beguncev, ki so se zatekli v to državo, Evropsko unijo uradno zaprosila za pomoč. Češka vlada si želi bivalne zabojnike za namestitev 50.000 beguncev, je danes pojasnila tiskovna predstavnica gasilcev Pavla Jakoubkova. »Vsak prostor, ki se sprosti, je takoj znova zaseden,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa razmere opisala Jakoubkova. Dodala je, da če se bo ta tempo nadaljeval, bodo morali begunce namestiti v telovadnice ali šotore. Na Češkem so doslej ukrajinske begunce nameščali v hotele ali stanovanja. Češke oblasti ocenjujejo, da je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja doslej v državo prispelo približno 200.000 beguncev, od tega polovica otrok.

19.43 Ruski turisti obtičali v tajskih letoviščih

Agencija Associated Press poroča, da je okoli 6500 ruskih turistov obtičalo v tajskih obalnih turističnih letoviščih. Zaradi odpovedanih letov se ne morejo vrniti domov, zaradi sankcij tudi ne morejo poravnati računov za bivanje. V Phuketu, Surat Thani, Krabiju in Pattaji je obtičalo tudi okoli tisoč Ukrajincev. Tajske oblasti jim poskušajo pomagati.

Zradi sankcij in odpovedanih letos se števili Rusi na tujem ne morejo vrniti domov. FOTO: Stringer/Reuters

19.30 Evropska mesta solidarna z Ukrajinci

Na protestih za mir v Ukrajini, ki je že 17. dan tarča ruske invazije, se je danes popoldne v Firencah zbralo okoli 20.000 ljudi, ki so prisluhnili video nagovoru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Protest je potekal v okviru pobude Eurocities, v kateri so se evropska mesta povezala s protesti v znak solidarnosti z Ukrajinci. Pobudo je sicer sprožil predsednik mreže evropskih mest Eurocities in župan italijanskih Firenc Dario Nardella. Po navedbah na spletni strani Eurocities.eu se ji je pridružilo okoli sto evropskih mest.

Med njimi je bila Ljubljana, kjer so shod napovedali za danes opoldne na Prešernovem trgu, a se ga je udeležila le peščica ljudi. Med njimi je bil župan Zoran Janković. Na občini so ob tem poudarili, da vojna ne more reševati problemov, jih le poglablja, spore pa je treba reševati po mirni poti z veliko strpnosti, medsebojnega razumevanja in spoštovanja.

Pričakovano je največji shod potekal v središču Firenc. Začel se je z video posnetkom pokojnega predsednika Evropskega parlamenta, Italijana Davida Sassolija, ki je govoril o miru in Evropi, ter 17 udarci zvonov iz bližnje bazilike - enim za vsak dan ruske vojne v Ukrajini, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

V Firencah se je danes zbralo okoli 20.000 ljudi, ki so prisluhnili video nagovoru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. FOTO: Carlo Bressan/AFP

18.40 Ruski vojaki streljali na civiliste

Ukrajinski obveščevalci poročajo, da je ruska vojska streljala na evakuacijski konvoj v okolici Kijeva. Pri tem so ubili sedem civilistov, med njimi tudi enega otroka. Vojska je ljudi prisilila, da so se vrnili v vas Peremoga. Vas je 36 kilometrov severovzhodno od Kijeva, odkoder se ruski tanki pomikajo proti glavnemu mestu.

Rusi so popolnoma uničili mesto Volnovaka, odkoder je že pobegnila večina prebivalcev. FOTO: Sergei Supinsky/AFP

16.15 Ukrajinska vojska izgubila 1300 vojakov

Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je povedal, da je od začetka spopadov v Ukrajini izgubilo življenje 1300 ukrajinskih vojakov. Zelenski trdi, da se je ukrajinski vojski včeraj predalo okoli 600 ruskih vojakov. Na novinarski konferenci je dejal tudi, da sta se delegaciji Ukrajine in Rusije na pogajanjih začeli pogovarjati o konkretnih temah, ne pa zgolj izmenjevati ultimate. Zatrdil je, da so Rusi v spopadih izgubili 360 tankov, 1200 oklepnih vozil, 60 vojaških letal in 80 helikopterjev in več kot 12.000 vojakov, a teh informacij ni mogoče preveriti.

FOTO: Yuriy Dyachyshyn/AFP

15.40 Scholz in Macron po telefonu govorila s Putinom

Nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom 75 minut govorila po telefonu. Pozvala sta ga, naj takoj prekine vojno v Ukrajini. Podrobnosti niso znane, saj so se vsi trije voditelji dogovorili, da jih javnosti ne razkrijejo. Kljub temu je po pogovoru pricurljalo, da Putin ne kaže niti najmanjše pripravljenosti za končanje vojne v Ukrajini.

V pogovoru z Macronom in Scholzem je Putin ukrajinsko vojsko obtožil grobih kršitev humanitarnega prava. O ustavitvi spopadov ne razmišlja. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters

15.15 Plenković po strmoglavljenu drona kritičen do Nata

Hrvaški premier Andrej Plenković je danes pozval k tesnejšemu sodelovanju med državami članicami Nata, potem ko je večtonski brezpilotni letalnik, ki naj bi priletel iz Ukrajine, v četrtek ponoči strmoglavil na zahodu Zagreba in zgolj po srečnem naključju ni nikogar ranil ali ubil. Plenković je izrekel nekaj ostrih besed na račun zavezništva. »Takšne situacije ne moremo več tolerirati,« je dejal in menil, da gre za jasno grožnjo, na katero bi se morala odzvati tako Nato kot EU.

14.45 Izrael zanika, da je Ukrajini svetoval predajo

Izrael zanika, da je premier Naftali Benet ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu svetoval predajo. Benet menda Zelenskemu ni govoril, kaj naj naredi, in tudi nima nobenega namena to storiti, je neimenovani predstavnik Izraela povedal za Reuters.

14.30 Zelenski prosi za pomoč pri izpustitvi ugrabljenega župana

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Francijo in Nemčijo pozval, naj pomagata doseči izpustitev župana mesta Melitopol Ivana Fedorova, ki ga je zajela ruska vojska. Fedorova so aretirali, medtem ko je v mestnem kriznem centru reševal težave z oskrbo.

13.10 Druga pošiljka pomoči Slovenske karitas pri Ukrajincih

Druga pošiljka pomoči Slovenske karitas je v četrtek zvečer prispela v Ukrajino, danes pa je že dosegla najbolj ogrožena območja. Skupaj je bilo poslanih 33 palet s hrano, odejami, medicinskimi in higienskimi pripomočki, je danes sporočila dobrodelna organizacija. Različne oblike pomoči Ukrajincem sicer nudi tudi več slovenskih podjetij.

Slovenska karitas se je v sporočilu zahvalila podjetju Intersport za spalne vreče in napihljive postelje ter Zdravniški zbornici Slovenije za večjo količino sanitetnega in kirurškega materiala, obenem pa tudi »vsem srčnim Slovencem, ki so prispevali pomoč« v različnih oblikah.

Sporočili so še, da je pomoč danes prispela že na najbolj ogrožena območja, kjer so ljudje brez hrane, vode in drugih osnovnih dobrin, denimo Harkov, Dnipro, Vinica in Jablanica.

12.55 Ukrajina delno obnovila napajanje nuklearke v Černobilu

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je v skladu s podatki ukrajinske energetske družbe Ukrenerho sporočila, da so električni vodi do jedrske elektrarne v Černobilu delno obnovljeni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Zaradi ruskega obstreljevanja so bili poškodovani daljnovodi, zato je bila v jedrski elektrarni v Černobilu začasno prekinjena oskrba z električno energijo za hlajenje reaktorskih palic.

IAEA je sicer sporočila, da to ne predstavlja varnostnega tveganja, saj elektriko na lokaciji zagotavljajo generatorji za izredne razmere. Dodali so še, da osem od 15 ukrajinskih jedrskih reaktorjev na štirih lokacijah še vedno deluje in da je raven sevanja tam normalna. V jedrski elektrarni v Zaporožju je samodejni prenos podatkov v center IAEA na Dunaju po krajši prekinitvi medtem tudi znova začel delovati, v Černobilu pa se to ni zgodilo, je še sporočila agencija.

11.50 Rusija bo blokirala družbeno omrežje Instagram

Ruski državni organ za nadzor nad mediji Roskomnadzor je danes sporočil, da bo Instagram v tej državi od ponedeljka dalje blokiran zaradi »pozivov k nasilju« nad ruskimi vojaki, poroča britanski BBC. Do te odločitve je prišlo, potem ko sta Facebook in Instagram zaradi vojne v Ukrajini začasno omilila svojo politiko glede sovražnega govora.

Instagram po novem dovoli objavo izjav, kot je »smrt ruskim napadalcem«, ki bi bile sicer označene kot sovražni govor. Še vedno ne bodo dovoljene grožnje proti ruskim civilistom. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Tehnološki gigant Meta, ki ima v lasti družbeni omrežji Facebook in Instagram, je spričo ruske invazije v Ukrajini začasno omilil svojo politiko glede sovražnega govora. Po novem dovolijo objavo izjav, kot je »smrt ruskim napadalcem«, ki bi bile sicer označene kot sovražni govor. Še vedno pa ne bodo dovoljene grožnje proti ruskim civilistom.

Ruska federacija je sicer že pred enim tednom blokirala družbeno omrežje Facebook, sedaj pa »zaradi širjenja sovražnega govora proti Rusom« enaka usoda čaka Instagram.

Rusija je v odzivu na spremembo politike s strani podjetja Meta pozvala ZDA, naj ustavijo »ekstremistične dejavnosti« tehnološkega velikana, rusko generalno tožilstvo pa je glede na navedbe ruskih medijev v petek pozvalo k uvedbi kazenske preiskave zoper podjetje Meta.

Ob tem ruski mediji poročajo, da je ruski parlament zaprl svoje račune na Instagramu, Facebooku in Twitterju, ruska vlada pa na Instagramu ne bo več posodabljala novic. »Na zahtevo generalnega državnega tožilstva bo dostop do družabnega omrežja Instagram v Ruski federaciji omejen.«

Roskomnadzor se je v petek odločil, da bo postopek za omejitev dostopa do Instagrama zaključen z nedelje na ponedeljek opolnoči. Pojasnili so, da bodo aktivni uporabniki Instagrama »tako imeli čas, da prenesejo svoje fotografije in videoposnetke v druga omrežja ter obvestijo svoje sledilce«, navaja ruska tiskovna agencija Tass.

11.15 Rusi se približujejo Kijevu

Ruske sile so se, potem ko naj bi se v petek prerazporedile, sodeč po satelitskih posnetkih še dodatno približale ukrajinski prestolnici in jo vse bolj obkrožajo. Več predmestij je sicer že več dni tarča silovitega obstreljevanja. Nekaj deset kilometrov od Kijeva sta zaradi obstreljevanja danes zagoreli dve naftni skladišči.

Ruski oklepniki in topništvo se približujejo prestolnici predvsem s severovzhoda in severozahoda. Po poročanju britanskega BBC, ki navaja današnje podatke britanskih obveščevalcev, naj bi bila glavnina ruskih sil od središča Kijeva zdaj oddaljena le še okoli 25 kilometrov.

Kot je opozoril svetovalec Zelenskega Mihajlo Podoljak, je tudi to mesto zdaj tarča obleganja. A kot je dodal na Twitterju, so vzpostavili kontrolne točke in dobavne poti ter so »pripravljeni na boj (...) do konca«.

Ukrajinski poslanec Svjatoslav Jurah je za BBC celo menil, da bi se lahko bitka za Kijev izkazala za »novi Stalingrad«. Terjala bi namreč lahko podobno hude izgube, kot jih je bitka za Stalingrad v drugi svetovni vojni tako na strani sovjetske kot nemške vojske. »Nihče se ne bo predal, to vam lahko zagotovim,« je dejal.

Tudi ukrajinska vojska je davi na Facebooku potrdila, da se ruska vojska očitno prerazporeja in pripravlja novo ofenzivo, predvidoma na Kijev. Napredovanje ruskih sil proti Kijevu s smeri severa je sicer že bilo delno uspešna, je priznala ukrajinska vojska. Zapisali so še, da se nadaljujejo napadi ruskih strateških bombnikov na zahodna mesta Luck, Dnipro in Ivano-Frankivsk.

Po navedbah oblasti v Kijevu se življenjski pogoji po bolj ali manj vsej državi poslabšujejo. Brez elektrike, plina in vode naj bi bili tako tudi ljudje na območjih Sumija, Kijeva in Donecka.

Med drugim naj bil v obstreljevanju poškodovan vodovod pri mestu Černigiv, kar pomeni, da je 280.000 prebivalcev tam ostalo brez vode, potem ko so že pred tem ostali brez elektrike. Vse težje je tudi prebivalcem vzhodnega mesta Harkov, kjer je bila med drugim tarča napada psihiatrična bolnišnica, uničenih je okoli 50 šol.

Na fotografiji dim, ki se dviga nad skladiščem goriv v bližini ukrajinskega glavnega mesta. Lokalci pravijo, da je skladišče zadelo pet raket. FOTO: Thomas Peter/Reuters

10.15 Biden: ZDA ne bodo šle v Ukrajino, to bi bila tretja svetovna vojna

Ameriški predsednik Joe Biden je v petek napovedal nove sankcije proti Rusiji, a obenem odločno ponovil, da se ZDA ne bodo neposredno vmešale v vojno v Ukrajini. Kot je posvaril, bi direktna konfrontacija med zvezo Nato in Rusijo namreč pomenila »tretjo svetovno vojno«.

»Želim biti povsem jasen: Branili bomo vsak centimeter Natovega ozemlja z vso močjo enotnega in odločnega Nata. A ne bomo se borili v vojni proti Rusiji v Ukrajini. Neposredno soočenje med Natom in Rusijo je tretja svetovna vojna. In nekaj, kar moramo poskušati preprečiti,« je Biden zapisal na Twitterju.

Ameriška administracija sicer v zadnjih dneh uvaja vse strožje sankcije proti Rusiji. V petek je tako Biden med drugim napovedal prepoved uvoza ruskega alkohola, morske hrane in diamantov ter razširil seznam sankcioniranih ruskih oligarhov.

9.00 Nadaljujejo se obleganja, zračni napadi in težave z evakuacijo

V Ukrajini naj bi se danes nadaljevala evakuacija ljudi iz obleganega mesta Sumi na severovzhodu države, medtem ko Kijev Rusijo znova obtožuje oviranja evakuacije iz pristaniškega mesta Mariupolj, kjer so humanitarne razmere katastrofalne. Po bolj ali manj vsej Ukrajini so medtem davi donele sirene, ruske sile pa so med drugim vse bližje Kijevu.

Rusi med razklanostjo in verbalnimi napadi

Kot je davi sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je bilo v petek iz štirih ukrajinskih mest evakuiranih skupno le okoli 7150 ljudi, kar je občutno manj kot v prejšnjih dneh, ko so jih uspeli evakuirati v sredo 35.000 in v četrtek 40.000. Skupno naj bi jih doslej evakuirali okoli 100.000, predvsem iz Sumija, Izjuma in predmestij Kijeva.

Še posebej zaskrbljujoč je položaj v Mariupolju, kjer ljudje ob hudem mrazu že več kot teden dni ostajajo brez elektrike, vode ter vse bolj tudi brez hrane in zdravil. Po besedah Zelenskega naj bi jim danes znova poskušali dostaviti najnujnejšo pomoč, potem ko je Rusija to v petek preprečila.

Ukrajinska stran sicer opozarja, da ruske sile vse bolj pritiskajo na mesto in da je bilo tam v obstreljevanju ter 12-dnevni blokadi ubitih že okoli 1600 ljudi.

Fotografija satelita Maxar prikazuje poškodovane zgradbe in goreča skladišča goriv na letališču Antonov pri kraju Hostomel, v bližini Kijeva. FOTO: Afp/Maxar satellite

8.15 ZN Rusijo obtožili uporabe kasetnih bomb proti civilistom

Namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je v petek v Varnostnem svetu ZN povedala, da imajo Združeni narodi kredibilna poročila, da ruske sile v Ukrajini uporabljajo prepovedane kasetne bombe v napadih na civilne cilje v Mariupolju, Harkovu, Sumiju in Černigivu. Tovrstni napadi bi lahko predstavljali vojne zločine.

Rusija uvaja prisilno delo pobeglih multinacionalk

Zasedanje je sklicala Rusija, da obtoži ZDA razvijanja biološkega orožja v Ukrajini, vendar je DiCarlo zatrdila, da ZN o tem nimajo nobenih dokazov, in svoje poročilo namenila predvsem grozodejstvom Rusije v Ukrajini. »Popolno uničevanje omenjenih mest je grozljivo,« je dejala Američanka v službi ZN.

7.50 Izraelski premier naj bi Zelenskemu svetoval predajo

Izraelski premier Naftali Benet bi naj ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v telefonskem pogovoru v torek svetoval, da sprejme zahteve ruskega voditelja Vladimirja Putina in se preda ter tako prepreči nadaljnje žrtve, je poročal časnik Jerusalem Post, ki se sklicuje na vire v ukrajinski vladi. Zelenski je Beneta zavrnil.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem videu obsodil Rusijo; ta naj bi preprečevala dobavo humanitarne pomoči v mesto Mariupol. FOTO: Afp

»Če bi bil ti, bi razmislil o življenju svojih ljudi in sprejel ponudbo,« bi naj Benet povedal Zelenskemu, Ukrajinec pa naj bi na to odvrnil le, da ga sliši.

Največji zaveznik ZDA na Bližnjem vzhodu Izrael v nasprotju z ameriško politiko izvajanja pritiska na Moskvo igra oziroma skuša igrati vlogo posrednika za mir v Ukrajini. Glede na poročanje izraelskega časopisa pa ta mediacija predvideva izpolnitev ultimata ruskega predsednika.

7.25 Blogerka iz fotografij bombandirane bolnišnice je rodila hčerko

Pred dvema dnevoma so svet obkrožile fotografije napadene bolnišnice v Mariupolu, pri čemer so umrle tri osebe, tudi en otrok. Na fotografijah je bila tudi blogerka Mariana Višegirskaja, ki je v visoki nosečnosti odhajala iz poškodovane stavbe. Višegirskaja je naslednji dan rodila hčerko, je sporočila njena nečakinja iz Turčije. Ukrajinski ambasador pri Združenih narodih je sporočil, da so hčerko poimenovali Veronika.

Mariana Višegirskaja po napadu na bolnišnico. FOTO: Nacionalna Policija Ukrajine

Po objavi fotografij, je sledil plaz obtožb z ruske strani, ki so navajale, da je Višegirskaja igralka, posledice napada pa so bile zrežirane. V luči zapisanega se je pri Združenih narodih oglasil Sergiy Kyslytsya, ki je včeraj popoldan pokazal fotografijo Višegirskajeve s svojo novorojenko in znova izpostavil širjenje dezinformacij s strani Rusije.

Na ruskem veleposlaništvu v Veliki britaniji so po napadu na Twitterju vztrajali pri zgodbi, da je Višegirskaja igralka. Zgodbo je preveril BBC in opozoril na širjenje zavajajočih informacij, saj so fotografije iz napadene bolnišnice pristne. Odzval se je tudi Twitter, ki je objavo ruskega veleposlaništvo odstranil.

Ruska stran je nadaljevala s svojo zgodbo in trdila tudi, da Višegirskaja ni noseča. Ukrajinska blogerka je novico o nosečnosti svojim sledilcem objavila že januarja, tedne pred ruskim vdorom v Ukrajino.

Vozni nered človeške usode

7.00 Mariupol praktično odrezan od dobave energije, primanjkuje tudi vode in hrane

Na ukrajinski vladi pravijo, da Rusija z napadi preprečuje izhod ljudi iz mesta Mariupol na jugu Ukrajine. Razmere v mestu se še zaostrujejo, oblasti trdijo, da je bilo ubitih že več kot 1500 ljudi, tisti, ki so se odločili ostati v mestu pa se soočajo z zelo nizkimi temperaturami.

Mariupol je zdaj praktično odrezan od dobave energije, primanjkuje tudi vode in hrane. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem videu obsodil Rusijo; ta naj bi preprečevala dobavo humanitarne pomoči v mesto. Zelenski je še dodal, da so se evakuacija začele še v štirih ukrajinskih mestih, predvsem zaradi stalnega ruskega obstreljevanja.