V nadaljevanju preberite:

Na železniško postajo v mestecu Čop na zahodu Ukrajine se z vlaki zgrinjajo begunci iz vseh mest, ki jih oblega ruska vojska. Več tisoč ljudi, večinoma ženske in otroci, najprej nekaj ur potrpežljivo čaka v vrsti za vozovnice. Potem pa še, v strahoviti gneči, nekaj ur – lahko tudi ves dan – na vlak proti Madžarski. Na postajo vseskozi prihajajo utrujeni ljudje. Vsak s svojo trpko zgodbo. Vsak iztrgan iz svojega življenja. Iz svojega kolikor toliko predvidljivega voznega reda.