Ugrabljenih je več kot 200 otrok

Šole v severni Nigeriji so postale glavna tarča oboroženih kriminalnih združb, tako imenovanih banditov. Še vedno je ugrabljenih 200 otrok, med več kot tisoč učenci in dijaki, ki so jih ugrabili v letošnjem letu, danes poroča britanski Guardian. Večina jih je bilo po pogajanjih med skupinami in lokalnimi predstavniki izpuščenih, a nekatere še vedno zadržujejo.

Velika odsotnost varnostnih sil, kot menijo mnoge skupnosti, in pa tudi nepripravljenost za smiselno izvajanje oboroženih groženj je tako severno Nigerijo spremenila v raj za tolpe ugrabiteljev in obenem pekel za tisoče družin. Veliko žrtev je šolarjev in samo letos je prišlo do več masovnih ugrabitev, ki so zasenčile, obenem pa tudi zrcalile ugrabitev več kot 300 šolark v Chiboku, ki jih je leta 2014 ugrabil Boko Haram.

Varnostna kriza je po mnenju mnogih, ki so razočarani nad tako imenovano »epidemijo ugrabitev«, posledica številnih napak vlade. Kriza tako grozi, da se bo obisk šol v tej regiji, kjer sta visoka stopnja nepismenosti in otroške poroke velika skrb, poslabšal.

Guardian povzema besede očeta ene od ugrabljenih deklic, ki so jo skupaj z 128 drugimi ugrabili maja letos, ko so se pripravljali na izpite v baptistični šoli v Kadunu na severu države. Prejšnji teden so 16-letno Louise in 27 drugih izpustili, po tem, ko so ugrabiteljem plačali določen znesek. Šest dijakov je pobegnilo, medtem ko jih je 87, med njimi so tudi mlajši, stari okrog 11 let, še vedno pod nadzorom ugrabiteljev.

​

Obupani sorodniki zbirajo denar, da bi lahko plačali ugrabiteljem

»Moja hči, ki je močna, počasi prihaja k sebi,« je za Guardian dejal Danyobe Bege. Njegovo 16-letno hči Louise so 22 dni zadrževali v gozdnem taborišču, a da se je vrnila, je sam izgubil vse – prodal je vse svoje premoženje. »Za izpustitev hčere sem prodaln našo hišo in zemljišče.« Mnogi sorodniki ugrabljenih otrok, teorirzirani s strani kriminalnih združb, obupano poskušajo zbrati denar, da bi lahko ugrabiteljem plačali za izpustitev njihovih najdražjih.
 
Po vsej regiji naj bi bilo tovrstnih tolp več kot tri tisoč, te pa so v običajno življenje vlile vseprisoten strah. Razcveteli so se množični napadi v mestih in na podeželju s skupinami napadalcev, močno oboroženih moških, pri čemer je skupina oboroženih moških delovala iz zatočišča gozdov, ki segajo čez osrednjo in severozahodno Nigerijo v Niger.
 
Številni pripadniki teh združb naj bi bili člani etnične skupine Fulanis, katerih kultura temelji na nomadskem življenju in reji živine, razširjeni po zahodni Afriki. Ker so pašne poti postale zasebna zemljišča ali pa so se zaradi posledic podnebne krize v celoti zmanjšale, so se spopadi s kmetovalci še povečali. Vse več mladih pripadnikov te skupine se je prilljučilo vojski in skrajnim skupinam, kar se odraža v eni največjih varnostnih kriz v Nigeriji.