Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Od ribičev jih ločuje pištola

V zadnjih letih je napadov manj, vendar so ti, vsaj na afriških obalah, čedalje nevarnejši.
Pirati najpogosteje napadajo svoje žrtve v pristaniščih ali pa v teritorialnih vodah. FOTO: Reuters
Pirati najpogosteje napadajo svoje žrtve v pristaniščih ali pa v teritorialnih vodah. FOTO: Reuters
25. 9. 2018 | 06:00
25. 9. 2018 | 12:09
5:25
Ljubljana – Napadov piratov je v zadnjih letih rekordno malo, toda v Gvinejskem zalivu, kjer so v soboto zajeli tudi Slovenca, se njihovo število in okrutnost povečujeta. Na tem območju kriminalci s plenjenjem in ugrabitvami zaslužijo kar do dve milijardi dolarjev na leto.



Za mnoge pirati obstajajo le na filmskem traku in knjižnih policah, a realnost je žal drugačna. Že res, da so preveze za oči, lesene noge in kljuke postavili v kot, sablje pa zamenjali za puške, vendar nekdanjim ribičem ne zmanjka zaleta. V zadnjem desetletju so se prilagodili pomembnim morskim prometnicam, saj kar štiri petine svetovnega transporta in trgovine poteka po morju, ter postali nasilni in tudi bolj oboroženi.
 

Do pet ladij na mesec


Najaktivnejši so v nekaterih predelih Azije, posebno Indonezije in Filipinov, na vzhodni obali Afrike in Nigerije. Prav v njenih vodah so v soboto, 80 kilometrov jugovzhodno od otoka Bonny v Nigrovi delti, zajeli švicarsko ladjo prevoznika Massoel Shipping, ki je iz nigerijskega Lagosa v Port Harcourt prevažal žito. Poleg slovenskega državljana so ugrabili še sedem Filipincev, Hrvata, Bošnjaka, Romuna in Ukrajinca, sedem članov posadke pa pustili na ladji.

Pirati svojih zahtev načelno ne sporočijo prej kot v 48 urah, so pojasnili v družbi. Večinoma zahtevajo denar, kradejo nafto iz tankerjev ali praznijo kontejnerje tovornih ladij. Samo letos so do avgusta ob nigerijski obali napadli 34 ladij in ugrabili 35 oseb, za katere so zahtevali odkupnino, kažejo podatki skupine EOS Risk Group, mednarodne družbe, specializirane za varnostne analize in strategije.
 

Nekdanji ribiči in bojevniki


Na območjih, ki jih pokrivajo pirati, so ranljiva vsa plovila, toda potniške ladje so le redko tarče. Statistika kaže, da so najpogosteje tarče tankerji in trajekti. Največkrat ne napadejo na odprtem morju, ampak v teritorialnih vodah in pristaniščih. Nigerijski pirati, ki so v senci razvpitejših somalijskih, so predlani zajeli tri ladje, leto prej trikrat več.

FOTO: Delo Infografika
FOTO: Delo Infografika


Večina je nekdanjih pripadnikov gibanja za emancipacijo nigerijske delte (Mend), ene največjih militantnih skupin v tem predelu. Poleg nafte, ki jo nato prodajo na črnem trgu – v Gvinejskem zalivu na dan napolnijo 5,4 milijona sodov – morske razbojnike na tem območju privlačijo še zlato, diamanti in tudi ribe. Pred petimi leti je afriška unija zato več denarja namenila za varnost v Gvinejskem zalivu, vendar piratstva v regiji to ni ustavilo.
 

Med valovi izgubljajo milijarde


Piratski kriminal je tam dosegel vrhunec pred petimi leti, ko so napadli 966 pomorščakov, od tega jih je 206 izgubilo življenje, kažejo ugotovitve mednarodnega pomorskega urada. Od drugih piratov izstopajo zaradi svoje nasilnosti, saj izvajajo ugrabitve, posadke mučijo in nanje streljajo.

Štrene mešajo predvsem poslovnim interesom držav, kot so Benin, Togo, Slonokoščena obala, Gana, Nigerija in Demokratična republika Kongo. Poslovna škoda zaradi njih je samo v zalivu ocenjena na dve milijardi dolarjev. Ugrabitve so posebno velika težava postale lani, ko je bilo zajetih 96 mornarjev, leto prej jih je bilo 44.

Pirati se vozijo s čolni z močnim zunanjim motorjem, ki so opremljeni z osnovnimi navigacijskimi napravami in oboroženi z vsaj nekaj ročnimi granatami.



V vseh napadih po svetu so lani največkrat uporabili pištole (52 primerov) in nože (44 primerov), v 84 primerih pa orožja niso identificirali. Mnogi so v to nelegalno dejavnost vstopili bodisi zaradi visoke ravni brezposelnosti bodisi zaradi želje po obrambi pred neželenim ribolovom tujcev. Informacije o ciljnih ladjah pa dobivajo po svojih vohunih v pristaniščih.
 

Tudi na kopnem pogoste ugrabitve tujcev


Pred nevarnostjo ugrabitev, tudi terorizma in oboroženih napadov, v Nigeriji svarijo tudi na ministrstvu za zunanje zadeve.
»V Nigeriji obstaja velika nevarnost ugrabitev tujcev in turistov. Vzroki za ugrabitve so finančni, politični ali kriminalni. V zadnjih sedmih letih je bilo v delti Nigra ugrabljenih več kot 230 tujcev. Ugrabitev in drugih oboroženih napadov na naftno infrastrukturo in tamkajšnje delavce je zelo veliko,« so zapisali na svojem spletnem mestu.

Posebej izpostavljajo območje Lagosa, od koder je izplula švicarska ladja, kjer je veliko nasilnega pouličnega kriminala.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine