»Tveganje za nov oborožen konflikt v Evropi je realno«

»Razlik med nami ne bo lahko premostiti,« je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg povedal po zasedanju 30 zaveznic z rusko delegacijo. Kot pozitivno znamenje je videl, da so Natove države in Rusija sedle za isto mizo in razpravljale o bistvenih vprašanjih.  

Kontekst, v katerem je potekalo zasedanje sveta Nato–Rusija, je dramatičen. V zavezništvu opozarjajo, da je Rusija ob meji z Ukrajino zbrala že 100.000 vojakov in da se kopičenje sil nadaljuje. Položaj je povezan s širšo evropsko varnostjo. Opažajo retoriko z grožnjami. »Tveganje za nov oborožen konflikt v Evropi je realno,« je opozoril Norvežan. Cilj takšnih zasedanj je, da ga preprečijo.

Bruselj noče nove Jalte za varnostno arhitekturo Evrope

Glede ruskih zahtev iz decembra, koncu sprejemanja novih članic v Natu in odhodu enot z vzhoda zavezništva, so članice neomajne: politika odprtih vrata ostaja, vsaka država si lahko sama izbira varnostne aranžmaje, ne bomo si zmanjševali zmožnosti za obrambo.

Rusija brez pravice veta

»Rusija nima pravice na članstvo Ukrajine v Natu,« je opozoril Stoltenberg.  Moskva je po njegovih besedah tudi kršila sporazum o raketah srednjega dosega (INF), zato so ZDA izstopile iz njega. Opozoril je, da ima Rusija svoje sile v Moldaviji, Gruziji in Ukrajini brez njihovega soglasja.

Tako je vzrok za nove napetosti agresivno delovanje Rusije, ki je uporabila in uporablja silo proti Ukrajini. V primeru napada na Ukrajino bo Nato resno razmislil o namestitvi dodatnih sil na vzhodu svojega ozemlja.

Ukrajinski vojak na frontni črti na območlju Donbasa. FOTO Anatolii Stepanov/AFP

Opozarjal je tudi, da je Nato obrambno zavezništvo. Glede na rusko argumentacijo je Stoltenberg povedal, da so članice iz bivše Jugoslavije Črna gora, Hrvaška in Slovenija (Severne Makedonije ni navedel) za mizo opozorile, da Jugoslavija ni razpadla zaradi Nata, temveč zaradi notranjih nasprotij. Nato je po njegovih besedah posredoval, da je preprečeval grozodejstva, kot je bila Srebrenica.

Dialog o razmeščanju raket?

Nato in Rusija sta se strinjala od nadaljevanju dialoga. Zaveznice si želijo predvsem razpravo o konkretnih poteh za večjo preglednost vojaških vaj, preprečevanje nevarnih incidentov, zmanjševanje kibernetičnih in vesoljskih groženj. Teme bi lahko bile nadzor na orožjem, razoroževanje, preprečevanje širjenja jedrskega orožja, pa tudi jedrska politika.  

Natove zaveznice zanima izboljšanje civilnih in vojaških komunikacijskih kanalov z Rusijo in možnost vnovičnega odprtja predstavništev na obeh straneh. Z ruske strani sta se zasedanja udeležila namestnika obrambnega in zunanjega ministra, Aleksander Fomin in Aleksander Gruško. Za ZDA je prišla namestnica državnega sekretarja Wendy Sherman. Po zasedanju je ocenila, da je plinovod Severni tok 2 ruski geopolitični program, ki spodkopava varnost Evrope.