Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Pisma bralcev

Kdo ogroža evropski mir?

Mislim, da bi bila Ukrajina podobna Siriji, okoliške države pa podobne Iraku.
Kaj sploh vemo o razmerah v Ukrajini, še posebej o vzhodu Ukrajine? Moja ocena je: skoraj nič. Foto Gleb Garanich/Reuters
Kaj sploh vemo o razmerah v Ukrajini, še posebej o vzhodu Ukrajine? Moja ocena je: skoraj nič. Foto Gleb Garanich/Reuters
Miloš Križaj,Lucija
10. 1. 2022 | 05:00
5:49

Delo je je 27. decembra na 7. strani v Pismih bralcev objavilo prispevek Jožeta Debevca z naslovom Kdo ogroža evropski mir?.

Moje razmišljanje.

Kaj sploh vemo o razmerah v Ukrajini, še posebej o vzhodu Ukrajine? Moja ocena je: skoraj nič. Ne mislim samo na »plebs«.

Misli mi uidejo v leti 2002 in 2003. Američani so ves svet prepričevali, da grozi svetu velika nevarnost zaradi orožja za množično uničevanje v Iraku. Nobena inšpekcija ni našla tistega orožja. ZDA in Združeno kraljestvo (UK) sta napadla Irak. Pridružila se jima je koalicija voljnih, tudi Slovenija ... Tudi okupacijske sile niso našle tistega orožja. Irak so razrušile, posledično so pahnile v vojni požar ves Bližnji vzhod.

Sirija. Opozicija vladarju in diktatorju Asadu se je zanašala na pomoč Francije, UK in ZDA. O Siriji nismo vedeli skoraj ničesar, razen o Petri ... Sedaj vemo nekaj več. Predvsem o pogromih, uničevanju mest, vasi in ljudi, o Islamski državi (ISIS), ki je v Iraku dobila darovane ogromne količine orožja in tehnike, zapuščino ameriške vojske, s katero je ISIS potem osvajal pokrajino za pokrajino v Iraku in Siriji ter vzpostavil nesluten teror, ki je dopolnjeval Asadov teror. Rusija je preprečevala padec Asada. Turčija tudi. Ves čas je bil vtis, da v kibernetski vojni najbolj razvite države vojaško in tehnično niso bile kos ISIS. Satelitski posnetki niso zaznali cistern za nafto in tankerjev z nafto, velikih virov financiranja Islamske države. Danes je Sirija padla država z razredčenim obubožanim prebivalstvom in milijoni beguncev iz Sirije v državah zahodno od nje.

V Afganistanu se je ponovil iraško-sirski scenarij z najslabšim možnim izidom.

Dogajanja okrog Rusije in Ukrajine so ponavljanje priprav za napad na Irak. Ne ve se, kaj je resnica, kaj je laž, kaj so grožnje in kaj je blef. Vendar gre za bistveno razliko. Rusija ima orožje za množično uničevanje. Ne znamo si predstavljati naše Evrope in ostalega sveta, četudi bi Nato prvi uporabil jedrsko orožje, zato da bi prehitel Ruse.

Ostanimo zaradi nevarnosti svetovne kataklizme pri konvencionalnem orožju. Mislim, da bi bila Ukrajina podobna Siriji, okoliške države pa podobne Iraku. Tudi del Rusije. Kaj bi pridobili? Novi, krščanski ISIS?

Predpostavimo, da bi bila Rusija poražena. Kaj bi pridobila Ukrajina, če bi bil samo vzhodni del Ukrajine razrušen kot Sirija? Kaj bi pridobila Evropa? Zasedbo Sibirije s strani Kitajske in nemočno Rusijo? Si to želimo? Seveda, neverjetna predpostavka.

Slovenci in predvsem slovenski vojaki so za tuje interes že dovolj umirali v Rusiji. Tja so korakali pod Napoleonom, vračali so se pohabljeni in razredčeni. Zelo hitro so se znašli na ruskih mejah in v Rusiji pod Francem Jožefom. Dosti jih je tam ostalo za vedno. Vračali so se ranjeni, bolni in tudi z revolucionarnimi idejami. Dosti jih je ostalo ujetih v Rusiji, umirali so zaradi lakote, revolucije in pogojev življenja v zaostali Rusiji. Prišla je Sovjetska zveza. Tja so hodili tudi Slovenci na izobraževanje, pa tudi na umiranje v gulagih in drugje.

Sledila je 2. svetovna vojna. Slovenci so umirali kot nemški vojaki v ruskih stepah.

Po informbiroju so mnogi ostali v Rusiji in spet umirali v političnih čistkah.

Leto 1968: vojaška in politična intervencija Varšavskega pakta na ČSSR. Sodelovali so Poljaki, Madžari in ostali člani Varšavskega pakta, razen Romunov. Jugoslavija je postavila obrambne linije proti Madžarski, ni poslala podpornih oficirjev. Zapad je norel, narediti ni mogel ničesar. Nato je prišel Gorbačov. Z Ronaldom Reaganom se je dogovoril za končanje okupacije držav Vzhodne Evrope. Razpustil je Varšavski pakt. Reagan je obljubil, da se Nato ne bo širil v države, ki so bile vključene v Varšavski pakt. Nasledniki v ZDA so to obljubo požrli.

Pripojitev polotoka Krima k Rusiji: verjetno nasilni in spontani. Rusi so rešili Sevastopol, vojaško oporišče na obali Črnega morja, življenjskega pomena za Rusijo, pred zasedbo članic Nata.

Zaključek. Nič ne vemo o narodnih, jezikovnih in gospodarskih pravicah Rusov na vzhodu Ukrajine. »Samo« 6 milijonov in nekaj jih je. Ali se lahko primerjajo s pravicami manjšin v Evropi? Ne sliši se, da bi Ukrajina namesto z raketami in tanki poskusila razrešiti gordijski vozel s priznanjem pravic, primerljivih s pravicami Slovencev pri sosedih. Tudi delno avtonomijo. To ne bi bil noben biznis. Biznis so nafta, plin, letala, rakete, tanki, oklepniki, izstrelki ... Zato je nevarnost za vse nas velika. Toliko o tem, ker so nas v EU polna usta reševanja problemov s kompromisi. Rešitev krize na miren način ne bi bila za nikogar poraz. Bila bi zmaga za vse.

Kaj nam je storiti? Umakniti vojake z ruske meje in napeti vse sile za politično rešitev krize na diplomatski način. To je bila naloga Slovenije tudi med predsedovanjem EU.

Slovenija mora dati jasno vedeti, da ni v službi korporacij, ki sejejo smrt in uničenje po svetu zaradi dobičkov. Če smo zmogli leta 1968, bi lahko tudi leta 2022.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine