Trumpova vizija sveta na tapeti Združenih narodov

New York – Na ponedeljkovem podnebnem vrhu OZN je ameriški predsednik Donald Trump razjezil mlado aktivistko Greto Thunberg, na torkovi splošni razpravi generalne skupščine pa je nekaterim voditeljem dvignil temperaturo s predstavo o svoji zunanji politiki. V zagovoru ameriškega in drugih nacionalizmov je potegnil ločnico med tistimi, ki hočejo obvladovati druge, ter ljudstvi in narodi, ki hočejo obvladovati le same sebe.

»Če hočete svobodo, bodite ponosni na svojo državo, če hočete demokracijo, se držite svoje suverenosti, če hočete mir, ljubite svoj narod,« meni ameriški predsednik v veri, da prihodnost ne pripada globalistom, ampak domoljubom. Z »razburljivim programom« narodne obnove je okrepil ameriško vojsko, da bi lahko vedno branila njihove tradicije in navade, poudaril je tudi najnižjo brezposelnost že več kot polovico stoletja, spodbujeno z opaznim nižanjem davkov in regulacij, status ZDA kot največjih proizvajalk nafte in zemeljskega plina na svetu ter povečanje blagostanja in zmanjšanje revščine. Partnerjem iz tujine je republikanski predsednik znova sporočil, da morajo prevzeti večji delež stroškov za skupno obrambo.

Največje spremembe je napovedal Kitajski

V središču Trumpove vizije ameriškega nacionalnega preporoda je ambiciozna kampanja za reformiranje mednarodne trgovine. Po njegovem so sedanji­ sistem desetletja izkoriščale zlonamerne države, zaradi česar so izgubili na milijone delovnih mest za srednji razred ter pridelali gigantski trgovinski primanjkljaj. »Hočemo uravnoteženo, pošteno in recipročno trgovino,« je Trump navedel pogajanja z Mehiko in Kanado ter Japonsko, Združenemu kraljestvu pa je po izstopu iz EU zagotovil »veličasten« trgovinski sporazum. Največje spremembe je napovedal Kitajski, ki po vstopu v WTO ni liberalizirala gospodarstva ter okrepila zasebne lastnine in vladavine prava, »ampak se je oprijela gospodarskega modela na podlagi velikih trgovinskih ovir, državnih subvencij, valutnih manipulacij, prisilnega transferja tehnologije in velikopotezne kraje intelektualne lastnine ter trgovinskih skrivnosti«.

Trump ne bo dovolil slabih ­dogovorov za svojo državo, natančno bodo spremljali tudi dogajanje v Hongkongu. »Računamo na vodstvo predsednika Xi Jinpinga. ZDA nočejo konflikta z nobeno državo, želijo si miru, sodelovanja in pridobitev za vse.« Kot eno od največjih varnostnih groženj miroljubnim državam ameriški predsednik vidi »agresiven režim v Iranu«.

»Največji svetovni sponzor terorizma ter podžigalec vojn v Siriji in Jemnu« zapravlja bogastvo in prihodnost svojega naroda s fanatičnim prizadevanjem za jedrsko orožje ter različne načine uporabe tovrstnega orožja. »Ne smemo dovoliti, da bi se to zgodilo!« Tudi zato, ker Iran ne dovoljuje inšpekcij svojih jedrskih objektov, so odstopili od jedrskega sporazuma in znova uvedli sankcije, »v odgovor na nedavne iranske napade na naftne obrate Savdske Arabije« pa so te zaostrili na najvišjo raven in jih bodo, če bo treba, še naprej.

Za normalizacijo odnosov na Bližnjem vzhodu

ZDA ne bodo tolerirale niti ­»monstruoznega« antisemitizma,­ potem ko je najvišji voditelj Irana lani označil Izrael za rakavo tvorbo, ki jo je treba odstraniti. A po predsednikovem mnenju se na širšem Bližnjem vzhodu čedalje bolj zavedajo skupnih interesov in gospodarskih priložnosti, zato se mu zdi pomembna popolna normalizacija odnosov med Izraelom in njegovimi sosedami.­ Po štirih desetletjih polomij je tudi za iranske voditelje čas, »da končno postavijo v ospredje svoje državljane ter prenehajo groziti drugim državam«. ZDA so pripravljene sprejeti prijateljstvo vseh, ki si iskreno prizadevajo za mir in spoštovanje, »saj so bili tudi nekateri današnji največji prijatelji ZDA nekoč največji sovražniki«.

»Ker lahko kdorkoli začne vojno, samo najbolj pogumni pa izberejo mir,« je ameriški predsednik začel diplomatska prizadevanja na Korejskem polotoku, a se mora Severna Koreja za osvoboditev svojih ogromnih potencialov odpovedati jedrskemu orožju. Med največjimi izzivi za zahodno poloblo vidi ilegalne migracije, ki enim državam odvzemajo človeški kapital, drugim pa prinašajo težko obvladljiv naval migrantov. Trump tega ne bo dovolil, podporo je zagotovil »brutalno zatiranim« prebivalcem Kube, Nikaragve in Venezuele.

Ameriški predsednik je govoril tudi o neznanski moči družbenih medijev pri odločanju o tem, kaj lahko vidimo in govorimo. Vse države je pozval h končanju preganjanja istospolno usmerjenih ljudi in verske svobode ter zagotovitvi enakih pravic žensk in pravice do življenja.