Nova smer ali pa črna tema

Prvič bo podnebni vrh Združenih narodov (ZN) izreden in podkrepljen z zahtevami milijonov ljudi, ki so že in še bodo, tako kot pri nas v petek, zasedli ulice in ceste. Ne le Greta Thunberg, ki je postala simbol mladih, zdaj podnebno ukrepanje zahtevajo tudi vsa verstva in cerkve sveta, sindikati in upokojenci. Ukrepati bo treba hitro.

Pred začetkom splošne razprave na zasedanju Generalne skupščine ZN bo danes na pobudo generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa potekal svetovni podnebni vrh, pod sloganom »Tekma, na kateri lahko zmagamo in moramo zmagati«. Cilj je pospešiti ukrepanja pri izvajanju Pariškega sporazuma. Nastopila bo tudi Thunbergova, ki ponavlja, da vsak dan izumre do 200 vrst živali in rastlin, da se podnebni sistem planeta ruši, to čuti čedalje več ljudi, otroci pa izpuščajo šolanje, da protestirajo, saj bodo oni prisiljeni prenašati posledice našega dosedanjega razvoja. A vedno doda, da je vse še mogoče popraviti, le časa ni veliko.



Najprej je treba nehati kuriti fosilna goriva. To sicer ne bo dovolj, a narava je že poskrbela, da imamo na voljo sisteme, ki lahko črpajo ogljik iz zraka. To so drevesa, močvirja, koralni grebeni. Noro pa je, da človeštvo daje 1000-krat več denarja za subvencioniranje fosilnih goriv kot za naravne rešitve, še več naravo, ki jo zdaj najbolj potrebujemo, pospešeno uničujemo. Le dva odstotka naložb za podnebne ukrepe predstavljajo naravne rešitve. »To je vaš denar, vaši davki in prihranki,« pravi Greta Thunberg in poziva, da to upoštevamo pri vsakih volitvah.



Pri vsem se močno opira na znanost, ki je že pred desetletji opozorila, kaj prihaja, le da tega ni nihče zares upošteval. Počasnost pri podnebnem ukrepanju je pripeljala do tega, da imamo z zavezami Pariškega podnebnega sporazuma le 67-odstotno možnost za omejitev segrevanja planeta na 1,5 stopinje Celzija. Več držav se v imenu razvoja otepa že teh zavez, svet pa ima za dramatično zmanjšanje kurjenja fosilnih goriv le osem let časa.

Thunbergova opozarja, da vsako minuto izgubimo za 30 nogometnih igrišč tropskih gozdov, morali pa bi jih zaščititi, še več, naravi bi morali pomagati obnoviti uničene ekosisteme. Nad vsem bi morala biti odločitev, da se ustavi vsako financiranje dejavnosti, ki škodujejo naravi. Financiranje bi moralo biti namenjeno le dejavnostim, ki pomagajo naravi.



V New Yorku bo svoje zahteve predstavilo tudi medverska zveza, ki združuje kristjane, muslimane, jude, budiste in tudi vernike več domorodnih ljudstev. Skrbi jih uničevanje tropskih gozdov, kar pospešuje podnebne spremembe, izumiranje vrst in revščino. Zato bi morala zaščita gozdov in pravic domorodnih ljudstev, kot njihovih varuhov, priti v središče prizadevanj vlad.