O Bližnjem vzhodu, trgovinski vojni in Ukrajini

New York – Na včerajšnjem podnebnem vrhu so v OZN razpravljali o eni od najpomembnejših tem prihodnosti, na generalni skupščini, ki se je začela, pa se predstavniki 194 držav posvečajo vročim vprašanjem sedanjosti z napetostjo v Perzijskem zalivu na vrhu seznama. Generalne skupščine se udeležujeta tudi premier Marjan Šarec in zunanji minister Miro Cerar, v New York pa ni bilo predsednikov Rusije in Kitajske.

Odsotnost kitajskega predsednika Xi Jinpinga zmanjšuje upanje na hiter konec trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, ki jo občutijo tudi v številnih drugih delih sveta z Evropo na čelu. Ameriški predsednik Donald Trump je že konec tedna izjavil, da ni potrebe po trgovinskem sporazumu z azijsko velesilo, »ker je ameriško gospodarstvo močno, iz Kitajske pa prihaja na stotine milijard dolarjev carin«. Kitajska delegacija je na pogovorih v Washingtonu pred tem odpovedala obisk kmetijskih predelov ZDA, a je ameriško trgovinsko predstavništvo označilo pogovore za produktivne ter za prihodnji mesec napovedalo nadaljevanje na višji ravni.

Kašmir in Iran

Če se trgovinska vojna trenutno ne zapleta, je čedalje bolj vroče na nekaterih drugih svetovnih frontah. Tik pred prihodom v New York sta se Trump in indijski premier Narendra Modi, ki je pred kratkim odpravil posebni status Kašmirja in na območje, ki si ga vsaj delno lasti tudi Pakistan, poslal vojaške okrepitve, držala za roke v Houstonu. Nepričakovano se je znašla v središču pozornosti Ukrajina, potem ko je Trump tamkajšnjega predsednika izpraševal o delovanju sina demokratskega izzivalca Joeja Bidna v tej državi. Vse oči pa bodo vendarle uprte v diplomatske in druge pobude za rešitev zaostrenega položaja na z nafto bogatem Bližnjem vzhodu.

Da nič ni umaknjeno s pogajalske mize in da je zelo fleksibilen, je poudaril republikanski prvak ZDA, ki je prej iranskemu predsedniku Hasanu Rohaniju že ponujal pogovore, a so nedavni raketni in dronski napadi na naftno industrijo Savdske Arabije nevarno dvignili temperaturo na tem območju. V Washingtonu in Riadu so za napade obtožili Iran, in čeprav naj bi Savdska Arabija dokaze za to predstavila šele v New Yorku, je ameriški zunanji minister Mike Pompeo govoril o vojnem dejanju.

V Teheranu so odgovornost za zmanjšanje savdske proizvodnje črnega zlata za polovico pripisali šiitskim zaveznikom iz Jemna, a so tuji diplomati poročali o namigih hutijev, da nočejo več biti grešni kozli. Ta poročila niso preverjena, jemenski uporniki pa so konec tedna Savdski Arabiji vendarle naznanili enostransko premirje. Zato pa je iranski predsednik tik pred odhodom v New York obsodil navzočnost tujih sil v Perzijskem zalivu in na vojaški paradi ob obletnici iraške invazije iz leta 1980, na kateri je nastopil, so razkazovali rakete z dosegom 2000 kilometrov ter vojaške drone, s katerimi naj bi poleti sestrelili ameriškega.

Mirovni načrt

Rohani je v New Yorku napovedal predstavitev »mirovnega načrta«, po katerem naj bi države ob Perzijskem zalivu same poskrbele za svojo varnost. Sosednjim državam je ponudil roko prijateljstva in bratstva, saj zdaj po njegovem prepričanju sovražnika islama in regije – ZDA in sionizem – zlorabljata razkole med njimi. Svoje videnje položaja in zlasti uničujočega napada na naftne obrate bo na generalni skupščini OZN predstavila tudi Savdska Arabija. Čeprav so ZDA v to državo poslale tudi vojaške okrepitve, je videti, da bodo za zdaj odgovor na zadnjo agresijo prepustili Riadu, medtem pa je Iran v Perzijskem zalivu napovedal skupne vojaške vaje z Rusijo in Kitajsko.