
Neomejen dostop | že od 14,99€
Med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim ni bilo pričakovati velike ljubezni, potem ko bi lahko drugi v prvem mandatu morda preprečil ustavno tožbo proti prvemu, pa je ni. A bi moral kijevski prvak razkriti posle družine prejšnjega demokratskega podpredsednika in kasnejšega predsednika Joeja Bidna v Ukrajini, in jih tudi raje ni. Je to krivo za zadnji Trumpov izbruh sovraštva do njega? Prvi republikanec je Zelenskega iz floridskega Mar-a-Laga obtožil celo, da je sprožil vojno v svoji državi.
»Morali bi jo končati – tri leta! Nikoli je ne bi smeli začeti,« je dejal republikanski predsednik in očitno pozabil, da je vojno začel ruski predsednik Vladimir Putin, ki je leta 2022 v sosednjo državo poslal tanke. Trump je povedal tudi, da sam stoji v ozadju zahtev po volitvah v Ukrajini še pred uresničenjem morebitnega mirovnega načrta, kar bi lahko pomenilo odhod Zelenskega z najvišjega političnega položaja. Američan se o premirju prek ukrajinskih – in evropskih – držav dogovarja z Rusijo in je pogovore svojega državnega sekretarja Marca Rubia, svetovalca za nacionalno varnost Mika Waltza, ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova in Putinovega svetovalca Jurija Ušakova označil za zelo dobre.
»Rusija hoče narediti nekaj, hočejo ustaviti podivjani barbarizem,« je ocenil o državi, ki je takoj po končanih pogovorih sprožila napad z brezpilotnimi letali na Kijev. Ameriški predsednik je celo namigoval, da bi lahko Putin ukazal še veliko večje uničenje Ukrajine, pa ni hotel, ter komentiral morebitne evropske mirovne sile po dosegu premirja. »Če hočejo to narediti, je dobro, sem za to.« Lavrov je patruljiranje članic vojaške zveze Nato na ruski meji že označil za popolnoma nesprejemljivo.
Trump je Ukrajino obsodil tudi zaradi zavrnitve premirja kmalu po ruskem napadu, ko bi po njegovem mnenju obdržali skoraj vso zemljo in ne bi bilo toliko mrtvih in uničenih mest. »A so se odločili proti tej poti.« Medtem se sam z Rusijo dogovarja o sodelovanju pri črpanju nafte na Arktiki, morda pa tudi o vrnitvi ameriških naftnih družb v samo Rusijo.
Ameriški predsednik je obkrožen z dezinformacijami, se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski odzval na Trumpove komentarje o nizki podpori predsedniku med ukrajinsko javnostjo. ZDA je obtožil, da Rusiji pomagajo pri izvijanju iz mednarodne izolacije zaradi invazije na Ukrajino. »Predsednik Trump, ki ga zelo spoštujemo kot voditelja ZDA, na žalost živi v tem dezinformacijskem prostoru,« je dejal na novinarski konferenci v Kijevu in uradnike v Moskvi obtožil zavajanja ameriškega predsednika. Trump je v torek zvečer v izjavi za ameriške medije dejal, da ima Zelenski le štiri odstotke javne podpore, in pozval k volitvam v Ukrajini. Zelenski se je odzval, da ga v tem trenutku nihče ne bi mogel zamenjati na položaju, saj je njegova podpora med Ukrajinci visoka in dosega 58 odstotkov, poroča britanski BBC.
Ameriški predsednik je v zadnjih dneh ostro napadel tudi evropske države, ki govorijo o povračilnih kazenskih carinah do ameriških izdelkov v primeru Trumpovih recipročnih. »V redu, ni mi mar, naj to naredijo,« je po poročanju spletne publikacije The Hill dejal konec tedna. »Prizadeli bodo le same sebe.« Po poročanju Wall Street Journala Trump razmišlja o približno 25-odstotnih carinah za vse uvožene avtomobile, polprevodnike in farmacevtske izdelke.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji