Trump in Putin bosta govorila med 14. in 16. uro

Obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Beli hiši 28. februarja letos, s katerim naj bi se okrepili ameriško-ukrajinski odnosi, se je končal z diplomatskim incidentom. Srečanje s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom je prešlo v ostro razpravo, ki se je končala z odpovedjo načrtovane novinarske konference in predčasnim odhodom Zelenskega iz Ovalne pisarne. Trump, ki naj bi se danes o prekinitvi ognja po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je kasneje posredno priznal, da je bil spor del strategije pritiska na Ukrajino, da bi jo spodbudili k sprejetju mirovnega sporazuma.

»Ukrajino smo morali pripraviti do tega, da naredi, kar je prav, in to ni bila lahka situacija. V Ovalni pisarni ste videli le majhen del tega, vendar mislim, da zdaj delajo prave korake. Poskušamo doseči prekinitev ognja in nato mirovni sporazum,« je Trump izjavil po poročanju Ukrajinske pravde.

Med drugim je dejal, da začasna prekinitev dobave orožja in obveščevalnih podatkov Ukrajini ni imela negativnih posledic: »Ne, sploh ne, ravno obratno. Mislim, da to spoštujejo, kajti moramo razumeti, da če bo zaradi dejanj nekoga umrlo veliko ljudi ... Vzrok za mojo vpletenost v odnos med Rusijo in Ukrajino, ki vključuje tudi veliko drugih ljudi, je človečnost. Veliko ljudi umira.«

Podpora Ukrajini: večinska, a ne absolutna

NBC News je opravil raziskavo o tem, kako ameriška javnost gleda na vojno v Ukrajini in na Trumpovo zunanjo politiko. Ameriški volivci večinoma simpatizirajo z Ukrajino in hkrati izražajo pomisleke glede predsednikovega ravnanja na mednarodnem prizorišču. Izrazito je tudi politično neskladje med demokrati in republikanci.

Srečanje Zelenskega s Trumpom je prešlo v ostro razpravo, ki se je končala z odpovedjo načrtovane novinarske konference in predčasnim odhodom Zelenskega iz Ovalne pisarne. FOTO: Brian Snyder/Reuters

Anketa razkriva, da 61 odstotkov registriranih volivcev podpira Ukrajino in le dva odstotka Rusijo. Hkrati velja poudariti, da kar 35 odstotkov vprašanih ne podpira nobene strani, kar kaže na rastoč trend nevtralnosti oziroma na to, da je ameriška javnost utrujena od dolgotrajne vojne.

Percepcija Trumpovega odnosa do Rusije

Najbolj presenetljiv podatek je, da 49 odstotkov volivcev meni, da Trump simpatizira z Rusijo, medtem ko jih 40 odstotkov verjame, da ostaja nevtralen. Le osem odstotkov vprašanih ga vidi kot podpornika Ukrajine.

Čeprav je Trump večkrat poudaril, da ne podpira nobene strani, njegova politika – vključno s prekinitvijo ameriške vojaške pomoči Ukrajini in prizadevanjem za takojšnja mirovna pogajanja – pri mnogih vzbuja vtis, da se bolj nagiba k interesom Kremlja kot Kijeva.

Demokrati in neodvisni volivci so v tem pogledu enotni: 88 odstotkov demokratov in 59 odstotkov neodvisnih volivcev podpira Ukrajino. Medtem republikanci v veliki meri zavračajo kakršnokoli jasno pozicioniranje ZDA – kar 57 odstotkov jih meni, da Amerika ne bi smela podpirati nobene strani v vojni.

Čeprav je Trump večkrat poudaril, da ne podpira nobene strani, njegova politika – vključno s prekinitvijo ameriške vojaške pomoči Ukrajini in prizadevanjem za takojšnje mirovno pogajanje – pri mnogih vzbuja vtis, da se bolj nagiba k interesom Kremlja kot Kijeva. FOTO: Carlos Barria/Reuters

Eden ključnih vpogledov v anketo je razdelitev republikancev glede na stopnjo izobrazbe: 53 odstotkov fakultetno izobraženih podpira Ukrajino, medtem ko 62 odstotkov tistih brez fakultete meni, da se ZDA ne bi smele vpletati v konflikt.

To se sklada s splošnim trendom v republikanski stranki, kjer se je v zadnjih letih močno povečalo nezaupanje do ameriških vojaških zavezništev, tudi do zveze Nato. Zanimivo je, da je leta 2022 okoli 39 odstotkov republikancev imelo pozitivno mnenje o Natu, danes je takih le 19 odstotkov.

Danes pogovor Trumpa s Putinom

Ameriški in ruski predsednik naj bi se v prihodnjih urah pogovarjala o predlogu 30-dnevne prekinitve ognja v Ukrajini. Po navedbah Kremlja je pogovor predviden med 14. in 16. uro po srednjeevropskem času, pri čemer bosta govorila »tako dolgo, kot se jima bo zdelo potrebno«, piše BBC.

Trump je na svoji platformi truth social zapisal, da se »veseli klica in da se mora vojna končati zdaj«. Zelenski pa je pred srečanjem poudaril, da Putin še vedno zavlačuje vojno in da že teden dni ni sposoben pritrditi predlogu za prekinitev ognja.

V preteklem tednu je Trump razkril, da bo v pogovorih s Putinom razpravljal o »zemlji«, »elektrarni« in »delitvi določenih sredstev«. FOTO: Valentyn Ogirenko/Reuters

V preteklem tednu je Trump razkril, da bo v pogovorih s Putinom razpravljal o »zemlji«, »elektrarni« in »delitvi določenih sredstev«.

Kaj Putin pričakuje od tega klica

Po mnenju dopisnice za vzhodno Evropo britanskega BBC Sarah Rainsford si ruski predsednik predvsem prizadeva ohraniti svojo vlogo v pogajanjih, saj mu trenutni Trumpov pristop ustreza.

Rusija je znova v ospredju svetovne diplomacije in v neposrednem dialogu z ZDA, kar Putin vidi kot pomemben dosežek. To mu lahko prinese različne prednosti, vključno z zbliževanjem z ZDA na račun Evrope, ki jo Moskva že dolgo želi oslabiti, še piše BBC.

Nova ameriška administracija že zdaj govori Putinov jezik – izključila je možnost članstva Ukrajine v Natu, kar je ena glavnih ruskih zahtev. Poleg tega je nakazala, da bo Rusiji dovolila obdržati obsežna ukrajinska ozemlja, ki jih je v vojni okupirala.

Hkrati pa Bela hiša že ves teden dopušča, da ruske sile nadaljujejo ofenzivo proti ukrajinskim vojakom v regiji Kursk, kjer je ukrajinska vojska dolgo zasedala položaje.