Bodo carine zvišale cene zdravil ali pa se bodo farmacevti preselili v ZDA?

Proizvajalci zdravil pozivajo administracijo predsednika ZDA Donalda Trumpa in uradnike Evropske unije, naj medicinsko blago izključijo iz carinskih vojn, saj želijo preprečiti zvišanje cen najbolj prodajanih zdravil, izdelanih v Evropi. To so med drugim zdravila za hujšanje ter imunoterapevtska zdravila za raka.

Farmacevtska industrija v pogovorih z ameriškimi uradniki zatrjuje, da se bodo s carinami na evropsko blago zvišali stroški zdravil in dostop do njih bo oviran, kar bi ogrozilo Trumpove prioritete glede cen zdravil in podaljšanja življenjske dobe Američanov, poroča Reuters.

Nekateri evropski farmacevti so že nakazali pripravljenost za širitev proizvodnje v ZDA, hkrati pa pozivajo k davčnim olajšavam in spremembam predpisov, ki bi to omogočile, pravijo trije viri iz te panoge. »Trumpovi administraciji in Evropski uniji sporočamo, da bodo ceno zaradi carin plačali bolniki,« je dejal višji izvršni direktor nekega evropskega proizvajalca zdravil.

Zdravila, kot sta Merckov keytruda in wegovy Novo Nordiska, so izdelana v Evropi, a so pomemben del ameriškega trga, kar pomeni, da bi carine ogrozile dostop do teh zdravil. FOTO: Reuters

Družba Eli Lilly načrtuje naložbo v proizvodne obrate v ZDA, vendar so mnogi drugi proizvajalci zdravil opozorili na visoke stroške takšnih premikov in težave pri ločevanju proizvodnih povezav med Evropo in ZDA.

Farmacevti naj bi tudi pritiskali na bruseljske uradnike, da bi EU odložila povratne carine, četudi bo Trump vključil zdravila v trgovinski sporazum, so povedali nekateri viri. Spomnili so, da so bila zdravila, ki rešujejo življenja, izvzeta iz sankcij proti Rusiji.

»Zahodne države imamo medsebojno povezane dobavne verige v tem sektorju. Prekinitev teh tokov bo škodovala dostopu bolnikov do zdravil, ki rešujejo življenja,« je dejal višji izvršni direktor drugega velikega evropskega proizvajalca zdravil. »To je situacija, v kateri nihče ne bo zmagal.«

Farmacevtski proizvodi so bili v preteklosti izvzeti iz trgovinskih vojn. Toda Trumpova namera o povečanju carin na blago iz Kitajske, vključno z zdravili in surovinami, prav tako začetni krog carin med ZDA in EU na blago, kot sta jeklo in viski, sta  povzročila  strah, da bodo zdravila vključena na seznam.

Večina zdravil, uvoženih iz Kitajske, ima nizko denarno vrednost. Vendar so ZDA odvisne od zdravil, ki so deloma proizvedena v Evropi in prinašajo stotine  milijard dolarjev prihodkov.

Farmacevtska industrija poziva administracijo predsednika Trumpa in uradnike Evropske unije, naj zdravila izključijo iz širjenja carinskih vojn, saj bi se zaradi carin zvišala cena zdravil in dostop do njih bi bil oviran. FOTO: Reuters

Izvršni direktor Novo Nordiska Lars Fruergaard Jørgensen je ta mesec dejal, da bo njegova družba čutila kratkoročne učinke carin. Lani je podjetje napovedalo naložbo, vredno 4,1 milijarde dolarjev, za širitev proizvodnje v Severni Karolini.

Ameriška vlada, velik kupec zdravil za svoje obsežne programe Medicare in Medicaid, bi lahko naletela na višje cene, da bi pokrili stroške carin, je dejal Simon Baker, vodja globalnih biofarmacevtskih raziskav v družbi Redburn Atlantic. Emily Field, vodja evropskega farmacevtskega raziskovanja delniških trgov pri Barclaysu, je za Reuters povedala, da je še nedavno menila, da carine na zdravila na recept niso resna grožnja, zdaj pa jo stranke neprestano sprašujejo o tem.

Viri iz panoge niso hoteli komentirati napovedi, kako se bo Trumpova administracija odzvala na njihova sporočila. Eden je dejal, da je nemogoče vedeti, katera od trgovinskih politik bo prevladala v Beli hiši. Trump je prejšnji teden kritiziral Irsko zaradi privabljanja farmacevtskih podjetij z davčnimi olajšavami, kar naj bi prispevalo k »ogromnemu primanjkljaju«.