Le nekaj dni zatem, ko je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) izdalo nalog za pridržanje ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi njegove vloge pri nezakonitih deportacijah otrok iz Ukrajine, so se v Londonu zbrali pravosodni ministri več kot štiridesetih držav, da bi izkazali podporo temu sodnemu organu pri preiskavi zločinov, storjenih na ukrajinskih tleh, in mu zagotovili dodatno financiranje.

Sodišče v Haagu je preiskovanju zločinov v Ukrajini doslej namenilo znatne resurse, odločitev o izdaji naloga za aretacijo ruskega voditelja in njegove komisarke za pravice otrok Marije Lvove Belove pa je bila ena najodmevnejših v enaindvajsetletni zgodovini tega organa.

Glavni tožilec ICC Karim Khan je med obiskom Londona po poročanju agencij obžaloval, da se je svet znašel v položaju, ko je moralo mednarodno sodišče izdati nalog za aretacijo voditelja ene od stalnih članic varnostnega zveta OZN. Vzrok za to odločitev so bile prisilne premestitve na tisoče ukrajinskih otrok v Rusijo, za katere v Kremlju trdijo, da niso nič drugega kot humanitarne evakuacije. Khan je opozoril, da bodo lahko dokazi »govorili drugače«, Moskvo pa izzval, naj repatriira ukrajinske otroke, če je v njenih trditvah kaj resnice.

Težave s financiranjem

Vojna v Ukrajini bi lahko po tožilčevih besedah »obudila« sistem mednarodnega kazenskega pravosodja, pod pogojem, da bodo države vztrajale pri pregonu odgovornih. »Če se zdaj ne bomo oklepali zakona, se v prihodnosti morda ne bomo imeli česa oklepati,« je britanski pravnik poudaril v nastopu pred udeleženci, med katerimi sta bila tudi ukrajinskih pravosodni minister in glavni državni tožilec.

Poslopje Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu. Foto: Piroschka Van De Wouw/Reuters

Pomanjkanje denarja je ena od ključnih ovir, ki omejuje ICC pri učinkovitem izvrševanju svojega poslanstva, vse večja vloga sodišča pri preiskovanju zločinov, storjenih na ozemlju Ukrajine, pa utegne to težavo samo še poudariti.

Peščica obsodb ni zadovoljila velikih pričakovanj

Konferenca, ki sta jo organizirali britanska in nizozemska vlada, je bila sama po sebi dokaz, da sistem mednarodnega kazenskega pravosodja ne funkcionira, kot bi moral, saj se sodišče, ki je bilo pred dvema desetletjema ustanovljeno na podlagi Rimskega statuta, že dlje časa spoprijema s težavami pri financiranju svojih dejavnosti, razkorak med sredstvi in potrebami pa je vse večji. Proračun sodišča za letošnje leto znaša 169 milijonov evrov, kar je šest milijonov manj od predvidene porabe.

Legitimnost pod vprašajem

»Skupaj z mednarodno skupnostjo bomo ICC še naprej zagotavljali financiranje, ljudi ter strokovno znanje in s tem omogočili, da bo pravici zadoščeno,« je ob začetku zasedanja povedal britanski minister za pravosodje Dominic Raab.

Ruski predsednik Vladimir Putin med srečanjem s svojo komisarko za pravice otrok Marija Lvovo Belovo februarja letos. Foto: Mikhail Metzel/Reuters

Zanimanje za ICC se je z izbruhom vojne v Ukrajini drastično povečalo; na ta račun je sodišče prejelo tudi znatno količino prostovoljnih donacij, ki pa, kot opozarjajo tako predstavniki institucije kot nevladnih organizacij, ne morejo nadomestiti rednega financiranja, za katerega je odgovornih 123 držav pogodbenic Rimskega statuta. Prostovoljni prispevki po mnenju kritikov ne morejo predstavljati trajnostni model financiranja, prav tako lahko okrepijo vtis politizacije sodišča.

»Podpora delu ICC v Ukrajini je dobrodošla. Vendar pa je močno v nasprotju z bolj zadržano podporo delu sodišča drugod, kot na primer v Palestini,« so opozorili pri nevladni organizaciji Human Rights Watch in dodali, da takšen neenakomeren pristop posega v pravice žrtev zločinov in ogroža legitimnost širšega sistema mednarodnega kazenskega pravosodja.