Ministrica bi Putina predala Haagu

»V Sloveniji nikoli ne bomo pristali na sprevračanje zgodovinskih dejstev naše polpretekle zgodovine in na rehabilitacijo okupatorjevih kolaborantov, saj bi s tem zarezali v korenine samostojne države. Prav tako ne smemo pristajati na populizem, sejanje nestrpnosti in sovražni govor ter na spogledovanje z nacionalizmom, kar je vse nevarno orodje podpihovanja in delitve naroda,« je ob 79. obletnici tragičnih dogodkov pred spominsko kapelo na Javorovici med drugim povedala slavnostna govornica, zunanja ministrica in podpredsednica vlade Tanja Fajon. 

Častna straža Slovenske vojske v spominski kapeli na Javorovici. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Velika množica ljudi je danes prišla na hrib nad Šentjernejem, kjer je nemški okupator s pomočjo njihovih sodelavcev domobrancev 16. marca leta 1944 obkolil in pobil 113 partizank in partizanov, borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade. Nekateri so prišli peš iz Pleterij, drugi z osebnimi avtomobili in avtobusi. Na prizorišču krute usode partizanskih borcev, ki so se uprli takratnemu zavojevalcu, je bilo danes več kakor 700 ljudi. Spominu takratnih dogodkov se je poklonila častna straža Slovenske vojske in med drugim tudi spominska Gorjanska četa in veliko praporščakov. Številne delegacije so položile vence in cvetje pred spominski hram in spomenik NOB na Javorovici.

Za krepitev zaupanja

Vrednote, za katere so se borili naši predniki in na katerih je utemeljena naša napredna in moderna država, so aktualne še danes. In niso le stvar politike, temveč vsakega posameznika, je med govorom dejala Fajonova. Želi si, da bi se med te vrednote vrnilo tudi zaupanje, ki je temelj vseh odnosov. S krepitvijo zaupanja si utiramo pot v prijaznejšo in varnejšo prihodnost. 

Gorjanska četa goji tradicijo pravičnega boja slovenskih partizanov. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Fajonova je zbrani množici povedala, da ji je hudo, saj se že več kot eno leto zbujamo ob novicah o ruskih napadih in žrtvah v Ukrajini. Da so med njimi ženske in otroci, nedolžni civilisti, je dejala. Slovenija, ki ima tudi sama izkušnjo vojne, je obsodila rusko agresijo. Kot članica Evropske unije, najmodernejšega dela sveta, ki spoštuje demokracijo, človekove pravice, pravno državo in nedotakljivost meja, bo s partnericami v EU naredila vse, da pomaga Ukrajini, dokler bo ta pomoč potrebna, je povedala Fajonova.

Pogovor o Ukrajini

Na vprašanje Dela, s čim bo naša država pomagala Ukrajini, je Fajonova odgovorila, da bo v začetku aprila predsednik vlade Robert Golob z gospodarstveniki odpotoval na uradni obisk v Ukrajini, kjer bo tema pogovorov med drugim tudi slovenska pomoč pri obnovi uničene infrastrukture. Gre tudi za nadaljevanje materialne in humanitarne pomoči. V Sloveniji imamo najboljši čut za solidarnost, je prepričana sogovornica. »Gre za brutalno agresijo, uničevanje in nasilno odvzemanja ozemlja Ukrajini, zato bomo Ukrajini stali ob strani,« je dejala Fajonova. Ali je predvidena tudi pomoč v orožju? Fajonova je odgovorila, da to v tem trenutku ni predvideno.

Venec v spomin padlim je položila tudi podpredsednica vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Po našem prepričanju se Evropa militarizira, saj nihče ne govori o miru, ampak le o nadaljevanju vojne in oboroževanju. Zakaj Slovenija temu sledi? Fajonova odgovarja: »Nasprotno, nasprotno. Bili smo med soustvarjalci resolucije v generalni skupščini združenih narodov, ki jo je podprlo 148 držav in tudi Ukrajina in resolucija jasno poziva k čimprejšnjemu začetku pogajanj za trajen in pravičen mir. Moramo se zavedati, da ruska stran ni pripravljena ustaviti spopadov. Kdaj se bodo pogajanja o miru začela, pa bo odločala Ukrajina.«

Po Javorovici so odmevale partizanske pesmi. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je včeraj izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi domnevnih vojnih zločinov. Kaj bi se zgodilo, če bi ruski predsednik po nekem naključju prišel v Slovenijo? Ali bi ga Slovenija predala Haagu? Fajonova je odgovorila, da so vse države podpisnice Rimskega statuta, ki je podlaga za delovanje mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in so od odločitve kazenskega sodišča, ki je dalo nalog za aretacijo, zavezane, da to aretacijo na svojem ozemlju tudi izvedejo. »To je močno politično sporočilo, saj se ga sumi vojnih zločinov, tudi deportacije ukrajinskih otrok, kar je grozljivo dejanje. Otroci so po ženevski konvenciji zaščiteni. Po mnenju sodišča je Putin obsojen najhujših hudodelstev,« pravi Fajonova.