Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Time: osebnosti leta 2018 so varuhi resnice

Priznanje, ki ga podeljujejo od leta 1927, gre letos štirim novinarjem oziroma skupinam novinarjev.
Priznanje so letos izrekli štirim novinarjem oziroma novinarskim skupinam, ki so zaradi svojega dela plačali visoko ceno. FOTO: Time Magazine/AP
Priznanje so letos izrekli štirim novinarjem oziroma novinarskim skupinam, ki so zaradi svojega dela plačali visoko ceno. FOTO: Time Magazine/AP
11. 12. 2018 | 14:33
11. 12. 2018 | 18:01
4:25
Ameriška revija Time je za osebnosti leta 2018 razglasila skupino novinarjev, ki so zaradi svojega dela končali v zaporu ali celo umrli in kot taki predstavljajo poslanstvo novinarskega poklica: nenehen boj za resnico.

Posebej so izpostavili zgodbe štirih posameznikov ali skupin, ki so jih med letom predstavili tudi na svojih naslovnicah, to so: umorjeni savdski novinar in kolumnist Washington Posta Džamal Hašodži, soustanoviteljica in urednica filipinske spletne strani Rappler Maria Ressa, ki ji zaradi poročanja o predsednikovi kontroverzni in brutalni politiki grozi desetletna zaporna kazen, ter Wa Lone in Kyaw Soe Oo, Reutersova poročevalca, ki so ju zaprli med tem, ko sta raziskovala poboje muslimanske manjšine Rohinga v Burmi. Četrti nosilec laskavega naziva, ki ga revija Time podeljuje od leta 1927, je časopisna hiša Capital Gazette, v katero je junija letos vdrl strelec ter ubil pet ljudi, med njimi štiri novinarje.
 

Poklon ubitim kolegom


»Kot številni človekovi darovi tudi pogum prihaja iz nas v različnih ravneh in ob različnem času,« je v utemeljitvi izbora poudaril izvršni urednik revije Time Edward Felsenthal. »Letos smo priznanje izrekli novinarjem oziroma novinarskim skupinam, ki so zaradi svojega dela plačali strašno visoko ceno.« S tem tudi predstavljajo številne druge kolege in vsaj 52 novinarjev, ki so bili letos umorjeni, ker so si prizadevali povedati resnico.

Džamal Hašodži je prva osebnost, ki jo je Time izbral posthumno. Foto AP
Džamal Hašodži je prva osebnost, ki jo je Time izbral posthumno. Foto AP


Naziv osebnosti leta po njegovih besedah ni nujno priznanje ali nagrada za delo, ampak je v ospredju predvsem osebnost, ki je imela v zadnjem letu velik vpliv na poročanje, ne glede na to, ali je bil ta vpliv pozitiven ali negativen. Kljub vsemu je zelo redko, je poudaril za Today, da vpliv osebnosti izrazito zrase šele po njegovi smrti, kot v primeru Džamala Hašodžija. Savdijski novinar je tudi prva osebnost, ki ni več živa. »Njegov umor je sprožil ponovno ocenjevanje režima savdijskega prestolonaslednika na globalni ravni in ponovni vpogled na uničujočo vojno v Jemnu,« je dejal.
 

Lani gibanje #Jaztudi


V več kot 90-letni zgodovini med Timeovimi osebnostmi leta pojavili številni precej kontroverzni politiki, kot sta Adolf Hitler in Stalin, tako rekoč vsi ameriški predsedniki, vključno z Donaldom Trumpom, ki bil osebnost leta 2016. Lani je naziv podobno kot letos pripadel skupini, to so bile osebe, ki so prekinile molk in spregovorile o spolnem nadlegovanju v različnih sferah javnega življenja, od zabavne industrije do politike in športa, ter tako začele gibanje #jaztudi.

Med kandidati za letošnjo osebnost revije Time je bil spet Donald Trump, kajti njegov vpliv na poročanje, najsi je večinoma negativen, nikakor ni zanemarljiv. V ožjem izboru so še bili vojvodinja Susseška Meghan Markle, ki se je s svojim prestopom v britansko kraljevo družino zapisala tudi na seznam stotih najbolj vplivnih ljudi po presoji revije Time.

Med kandidati je bila tudi Meghan Markle. Foto Shutterstock
Med kandidati je bila tudi Meghan Markle. Foto Shutterstock


Drugi kandidati so bili ruski predsednik Vladimir Putin, nekdanji šef FBI Robert Mueller, režiser filma Črni panter Ryan Coogler, profesorica Christine Blasey Ford, ki je spregovorila o tem, kako jo je kot najstnico spolno napadel kandidat za vrhovnega sodnika Brett Kavanaugh. V izboru so bile tudi družine, ki so jih ločili na meji z ZDA, korejski predsednik Moon Jae In, ki je pripeval k temu, da sta se približali Južna in Severna Koreja, ter »pohod za naša življenja«. Skupina dijakov iz floridske srednje šole Parkland je namreč po množičnem streljanju, v katerem je umrlo 17 njihovih vrstnikov, na družbenih omrežjih sprožila gibanje #NikoliVeč in opozorila na nujnost strožjega nadzora nad nošenjem orožja v Združenih državah Amerike.

Dijaki so se povezali v gibanje #Nikoliveč. Foto AP
Dijaki so se povezali v gibanje #Nikoliveč. Foto AP

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine