Ta žalostni dan ali Britanija se ločuje

Bruselj – Na vrhu EU so voditelji 27 članic potrdili ločitveni sporazum in politično izjavo o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom. Pogovori, tudi z britansko premierko Thereso May, so bili kratki in brez zapletov, skorajda protoklarni. 

Temeljno vprašanje, ki se je pojavljalo na vrhu, je bilo, kaj vse se utegne zgoditi, če bodo v britanskem parlamentu zavrnili ločitveni sporazum. »Če bi osel bil mačka, bi se vsak dan zadrževal v drevesni krošnji,« je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker pomodroval o špekulacijah glede tega. Sam sicer izhaja z tega, da bodo britanski poslanci izrekli da.

»To je žalosten dan,« je Juncker poudaril po končanem vrhu. Prepričan je, da je doseženi sporazum, najboljši možni dogovor za Evropo in Britanijo. »To je edini možni dogovor,« je povedal.

Britanski poslanci bodo o sporazumu odločala v prihodnjih tednih, predvidoma pred rednim vrhom EU 13. in 14. decembra.



Premierka Mayeva je po končnem vrhu v nastopu pred časnikarji že začela kampanjo za sprejetje ločitvenega sporazuma in predstavljala pozitiven razvoj Združenega kraljestva po njegovi uresničitvi.  Naštevala je, kako bodo lahko z njim spet nadzirali priseljevanje in ne bodo več vplačevali v proračun EU. »Lahko bomo investirali dodatnih 394 milijonov funtov na teden v nacionalno zdravstveno službo (NHS),« je povedala.

Odločitev z referenduma da sporazum izpolnjuje še na drugih  področjih, denimo glede sprejemanja zakonodaje, za katero bodo odgovorni sami in ne bodo več pod jurisdikcijo Sodišča EU. Poleg tega bodo izven enotnega trga in carinske unije. »Britanci nočejo več zapravljati časa za razprave o brexitu. Želijo dober dogovor,« je povedala. Poslanci se bodo pri odločanju morali vprašati, kaj odločitev pomeni za njihove volivce.

Ni pa hotela komentirati vprašanja, ali bo odstopila, če ločitveni sporazum ne bo sprejet. Tudi še enemu referendumu nasprotuje. 

 

Do zadnje minute

Bolj konkretna je bila litovska predsednica Dalia Grybauskaitė, ki je naštevala scenarije v primeru zavrnitve sporazuma: še en referendum, volitve, nova pogajanja. Tudi če bo sporazum potrjen, da bo proces dolg, saj bo »trajal do zadnje minute prehodnega obdobja«. To obdobje utegne trajati najdlje do konca leta 2022.

Nemška kanclerka Angela Merkel sporazum vidi kot diplomatsko mojstrovino, pričakuje pa še veliko dela do njegove uresničitve, predvsem v britanskem parlamentu.

Voditelji držav članic EU27 so Londonu še enkrat nedvoumno sporočili, da vnovično odpiranje sporazuma sploh ne pride v poštev. To, kar je na mizi, da je na mizi. »Ne bo novih pogajanj in večjega manevrskega prostora,«  je povedal avstrijski kancler
Sebastian Kurz.



Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da vse dogajanje kaže na potrebo po novih temeljih Evrope.

Glavni evropski pogajalec Michel Barnier, ki je imel na strani EU27 vodilno vlogo v pripravi ločitvenega sporazuma, je poudaril, da so se pogajali z Združenim kraljestvom in ne proti njemu. Sporazum da je nujen korak za vzpostavitev medsebojnega zaupanja. »Ostali bomo zavezniki, partnerji, prijatelji,« je povedal.    

Slovenski premier Marjan Šarec je brexit opisal kot »dogodek, ki se ga nihče ne  veseli«. Tudi v njegovih očeh je doseženi dogovor optimalen, a opozarja, da »rešujemo, kar se še rešiti da«. To je primerjal z odpiranjem padala na pol padca in pričakovanjem, »da bo padalo ublažilo posledice«.

Odločanje britanskih poslancev da je - tako kot v vedno v  parlamentu – neko tveganje, ali se bo izteklo po načrtih. »Sem zmeren optimist. Verjamem, da bodo poslanci na Otoku, ko bodo videli vse prvine sporazuma in kaj je alternativa, razsodni in se bodo odločili, kot je dobro za Britanijo in EU,« je povedal.