V nadaljevanju preberite:

Rusija je v svoji osvajalski vojni na pogon popotresnih sunkov propadlega imperija v veliki, morda celo odločilni prednosti. To ji je s svojo neenotnostjo, neresnostjo, zgodovinsko naivnostjo in celo geostrateško infantilnostjo na prvem mestu omogočila Evropska unija. Ta vsak dan z izplačili za zemeljski plin in nafto, v ruski vojaški stroj v povprečju še vedno »napumpa« milijardo evrov dnevno. Rusko vojaško okrevanje po fiasku pred Kijevom so s svojo aktivno pasivnostjo poleg EU omogočile tudi Združene države, ki so najprej spodbujale začetek vojne, potem pa Ukrajino odvrgle na velikanskem smetišču svojih geopolitično-energetskih interesov. Če parafraziramo francoskega predsednika Emmanuela Macrona: agresorja – za razlike od žrtve – ne gre poniževati, mar ne?