Steber nadzora jedrskih raket pred propadom

Bruselj – V severnoatlantskem zavezništvu še iščejo pravi odgovor na grozeči propad sporazuma o prepovedi jedrskih raket kratkega in srednjega dosega (INF), ki je že več kot tri desetletja eden od stebrov varnosti na stari celini in nadzora nad oborožitvijo.

Glede na položaj je skoraj gotovo, da bo 2. avgusta ob izteku polletnega roka INF nehal veljati. V zavezništvu uradno še vedno upajo na čudež – da bo Moskva le začela spoštovati sporazum. Kako vidijo v Natu izbiro, pred katero je Kremelj? »Vrnitev k spoštovanju sporazuma in zavez o nadzoru orožja ali pa neodgovorno in nevarno ravnanje, s katerim bo v celoti prevzel odgovornost za propad INF,« je dilemo Moskve opisal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Kljub temu je očitno začela prevladovati realistična, bolj črnogleda ocena.

»Čas se izteka in verjetnost, da se bo Rusija vrnila k spoštovanju sporazuma je seveda vsak dan manjša,« je povedal Stoltenberg. Sistem raket srednjega dosega SSC-8, ki da ga Rusija še vedno proizvaja in namešča, obravnavajo skrajno resno. V Moskvi sicer vztrajajo, da je doseg pod 500 kilometri, a Natove zaveznice imajo lastne ocene o dva tisoč kilometrih in več. To bi pomenilo, da bi takšne rakete v nekaj minutah lahko zadele cilje na stari celini, tudi milijonska mesta. Zaradi tega se postavljata vprašanji odzivnega časa in primernost avtomatizma v odzivu.
 

»Svet brez INF«

Stoltenberg je že napovedal, »da se moramo pripraviti na svet brez INF«, a jasnih odgovorov na vprašanje, kakšen bo odziv v praksi, ni. Zaveznice nočejo, da bi se z odzivom znašli v še težjem položaju. Tako bodo do konca poskušale s pogovori, denimo na zasedanju sveta Nato-Rusija čez teden dni, prepričati Moskvo, naj le konča kršitve sporazuma. Ministri so potrdili, da ne bo novih jedrskih raket, nameščenih na zemlji. »Nočemo nove oborožitvene tekme,« je ocenil Stoltenberg. Tako naj ne bi ravnali kot Rusija.

Vsakršen odziv na nameščanje novih raket bi bil politično kočljiv, saj bi po pričakovanju sprožil množične proteste. Spet se vlečejo zgodovinske primerjave. Denimo: razmeščanje raket pershing je na začetku 80. let v Zahodni Nemčiji sprožilo množične proteste in politično krizo. Kot morebitni odziv na konec INF so na mizi programi vaj, nadzor, obveščevalne dejavnosti. Preverili bodo zračno in protiraketno obrambo. »Zagotoviti moramo, da bo jedrsko odvračanje varno in učinkovito,« je ocenil Stoltenberg. Zavezništvo bi v Evropi lahko okrepilo protiraketni ščit.

Del vzorca

V Natu vidijo ruske kršitve INF kot del vzorca iz zadnjih let, ki vključuje odločnejše ravnanje, bolj agresivne akcije proti Ukrajini, nezakonito aneksijo Krima, modernizacijo oboroženih sil, naložb v nove konvencionalne in jedrske zmogljivosti. Kot eden od prihodnjih scenarijev je širjenje sporazuma o raketah kratkega in srednjega dosega z državami, kot so Indija, Kitajska, Pakistan … Že tako nekateri ocenjujejo, da je pravi vzrok ruskega razvoja in razmeščanja raket Kitajska, ki je ne obvezujejo takšne omejitve, kakršne veljajo za Rusijo in ZDA v okviru INF.

Tudi slovenski obrambni minister Karl Erjavec spremlja dogajanje z veliko zaskrbljenostjo. »Varnost bo manjša in tveganja bodo večja,« je opisal grozeče posledice prenehanja veljavnosti INF. Po njegovem mnenju bodo morale biti analizirane tako v okviru Nata kot tudi v EU. Upa, da bo v pogovorih dosežena politična rešitev, a glede tega ni optimističen. Med razpravo ministrov je poudaril pomembnost strateškega komuniciranja, saj da krivda za propad INF ne bi smela biti pripisana Natu ali Evropi. »Rusija je tista, ki je odgovorna,« je prepričan Erjavec. Slovenija zaveze glede izdatkov izpolnjuje le počasi. Po letošnjih izdatkih v višini 1,04 odstotka BDP – to je manj od prejšnjih napovedi – naj bi v prihodnjih dveh letih za obrambo namenili 1,15 in 1,25 odstotka. Ciljnega leta 2024 izdatki naj ne bi znašali dva odstotka, ampak 1,5 odstotka BDP.