Slovo od temelja hladnovojnega miru

Jutri bodo ZDA prenehale spoštovati sporazum o prepovedi jedrskih izstrelkov kratkega in srednjega dosega (INF), ki je bil podpisan leta 1989. Toda v Washingtonu pravijo, da se k temu še lahko vrnejo, če bo v prihodnjega pol leta Rusija dokazala, da ga ne krši več.

»Rusija je brez obžalovanja leta kršila določila sporazuma INF,« je danes izjavil prvi mož ameriške diplomacije Mike Pompeo. To po njegovih besedah počne še danes. Zato je danes uradno obvestil Rusijo, da bodo skladno s 15. členom ZDA čez pol leta odstopile od tega sporazuma. V tej točki piše, da se lahko vsaka od podpisnic umakne iz sporazuma, če ugotovi, da v njem zapisane obveznosti »ogrožajo njene višje interese«.

A o tem mora šest mesecev pred dejanskim izstopom obvestiti drugo stran. To so danes ZDA storile, čeprav odločitev morda ni dokončna, če gre verjeti izjavam ameriške državne podsekretarke za nadzor nad oboroževanjem in mednarodno varnost Andree L. Thompson. Ta je danes v pogovoru za nemški državni radio Deutsche Welle izjavila, da bo njena država zgolj zamrznila spoštovanje sporazuma za šest mesecev, v tem času pa ima Rusija še vedno možnost, da dokaže, da ga še oziroma spet spoštuje.

»Zamrznili bomo naše obveznosti z namero, da se iz sporazuma umaknemo,« je povedala. Po njenih besedah ga tudi v tem času ne bodo zares kršili, pač pa bodo raziskovali, kako izdelati podobne sisteme, ki jih je Rusija že začela uporabljati. Tudi Rjabkov je izjavil, da se v Rusiji še vedno nadejajo, da jim bo spor uspelo zgladiti. »Nadaljevali bomo delo, ne bomo vrgli puške v koruzo. Pripravljeni smo iskati rešitve, čeprav bo to zdaj precej bolj zapleteno,« je dodal ruski diplomat.



Sporni sistem, ki je po ameriškem prepričanju v nasprotju s sporazumom, je nova ruska raketa z oznako 9M729 (po natovsko SSC-8), o kateri v Moskvi vztrajno trdijo, da je njen doseg zgolj 480 kilometrov, 20 kilometrov manj od prepovedanega. Pri tem so ruski predstavniki vztrajali tudi v četrtek, ko so v Pekingu propadla njihova še zadnja pogajanja z ameriškimi »partnerji«. Po teh so bile izjave pogajalcev pesimistične, analitiki pa pravijo, da sporazuma tudi v prihodnjega pol leta ne bo nič rešilo pred smrtjo, če Moskva in Washington ne bosta omehčala stališč.

Pogoj ZDA za ohranitev sporazuma je neomajen: uničenje vseh spornih ruskih raket. »Ameriška stališča so ostra in ultimativna. Povedali smo jim, da Rusija ne more sodelovati v pogovorih, ki temeljijo na izsiljevanju,« je izjavil namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov. Andrea L. Thompson pa je dejala, da so Rusom pokazali vse svoje obveščevalne in z dejstvi utemeljene podatke, a da ti vztrajajo pri svoji »propagandi«. »Ta je smešna. Svet vidi to prevaro, zato bo od njih zahteval odgovornost,« je dodala ameriška diplomatka.

Zaskrbljenost na stari celini

Konec sporazuma, ki je bil eden od temeljev varnosti v času prejšnje hladne vojne, skrbi zlasti staro celino, ki ji spet grozi, da bo postala tarča najbolj smrtonosnega orožja. »Zunanja ministrica« Evropske unije Federica Mogherini je že v sredo izrazila upanje, da bo sporazum ostal pri življenju. »Evropa je imela od tega ogromno koristi, čeprav ni bila njegova podpisnica,« je povedala.

Ameriški načrti so bili tudi ena od glavnih tem srečanja zunanjih ministrov EU v Bukarešti, kjer so predstavniki bolj proameriških držav izrazili razumevanje in podporo Washingtonu, ostali pa so pozivali obe strani, naj naredita vse, da sporazum ne bo propadel. Po besedah nemškega zunanjega ministra Heika Maasa je pomembno, da razoroževanje in mednarodni nadzor nad oboroževanjem spet postaneta glavni temi mednarodne skupnosti. »Upam, da bodo naši ameriški kolegi ohranili dialog z Rusijo o tem tudi zunaj okvira tega sporazuma. Opustitev multilateralnih pogajanj ne bo prispevala k povečevanju pritiska in učinkovitosti v boju za omejitev oboroževanja,« je izjavil njegov belgijski kolega Didier Reynders. Če bo sporazuma konec, po njegovem mnenju obstaja nevarnost, da se bo spet pojavilo jedrsko orožje, ki bo nevarno za celotno evropsko ozemlje.