Moskva: Kijevske oblasti so preprečile evakuacijo civilistov

21.35 Moskva obtožila Kijev, da je preprečil evakuacijo iz Severodonecka

Rusija je danes obtožila Ukrajino, da je preprečila evakuacijo civilistov iz tovarne Azot v mestu Severodoneck na vzhodu Ukrajine. »Ruska stran je dala na razpolago humanitarni koridor, a so kijevske oblasti cinično preprečile humanitarno operacijo,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zvečer sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Rusko obrambno ministrstvo je v torek sporočilo, da je danes pripravljeno organizirati evakuacijo iz tovarne Azot, kjer je poleg vojakov ujetih tudi okrog 500 civilistov, v mesto Svatovo v regiji Lugansk, ki je pod nadzorom proruskih separatistov. Rusija je poleg tega ukrajinske borce, ki so se zatekli v tovarno Azot, pozvala k predaji. Večji del mesta Severodoneck nadzorujejo ruske sile, uničeni so tudi vsi mostovi, ki mesto povezujejo s sosednjim mestom Lisičansk. S tem je onemogočena evakuacija ljudi v druge dele Ukrajine ter oskrba mesta. Po podatkih ZN so razmere v mestu vse slabše, primanjkuje pitne vode, prekinjena je oskrba z elektriko, poroča BBC.

20.45 ZDA načrtuje gradnjo silosov za ukrajinsko žito na Poljskem

Izvedba ameriškega načrta za gradnjo začasnih silosov na poljski meji z Ukrajino, v katerih naj bi shranjevali ukrajinsko žito, da bi ga lažje izvažali skozi poljska pristanišča, bo trajala tri do štiri mesece, je dejal poljski kmetijski minister Henryk Kowalczyk.

Ukrajina bi običajno izvažala po približno pet milijonov ton žita na mesec, vendar ruska blokada njenih pristanišč preprečuje izvoz po morju, je za poljsko televizijo povedal Kowalczyk.

Uvozna zmogljivost na poljski meji je trenutno omejena na približno 1,5 milijona ton na mesec, vendar bi z izgradnjo silosov postopek potekal nemoteno, je zagotovil. Opozarja pa je, da primanjkuje tudi zabojnikov za žito in opreme za ravnanje z njim, poroča britanski BBC.

19.30 Biden napovedal novo milijardo dolarjev pomoči Ukrajini

Ameriški predsednik Joe Biden je v telefonskem pogovoru ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu zagotovil nadaljnjo podporo ZDA v obrambi pred rusko agresijo in napovedal sprostitev nove varnostne pomoči v vrednosti milijardo dolarjev. Gre za topništvo in sisteme za obrambo obalnih območij ter sodobne raketne sisteme.

Biden je poleg tega naznanil dodatnih 225 milijonov dolarjev humanitarne pomoči Ukrajini, med drugim za pitno vodo, zdravstveno opremo, hrano in gotovino za Ukrajince, da lahko kupijo, kar potrebujejo.

19.00 Golob je govoril z ukrajinskim predsednikom vlade

Predsednik vlade Robert Golob je danes opravil telefonski pogovor z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom. Govorila sta o razmerah v Ukrajini in prihajajočem zasedanju Evropskega sveta, na katerem bo razprava o Ukrajini ena ključnih tem, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Šmihal se je zahvalil za odnos Slovenije do ukrajinskih beguncev in zaprosil za pomoč pri razminiranju v Ukrajini, Golob pa mu je zagotovil podporo Slovenije pri prizadevanjih Ukrajine za dosego statusa kandidatke za članstvo v EU.

18.00 Medvedjev dvomi o nadaljnjem obstoju Ukrajine

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki trenutno opravlja funkcijo namestnika predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost, je v objavi na omrežju Telegram podvomil o nadaljnjem obstoju Ukrajine kot suverene države, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Kdo je rekel, da bo Ukrajina čez dve leti sploh še obstajala na svetovnem zemljevidu?« je na Telegramu zapisal Medvedjev.

Kremelj pripombe Medvedjeva ni neposredno komentiral. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je na novinarsko vprašanje o tem odvrnil le, da »vemo, da ima Ukrajina velike težave«.

17.15 Kitajska je zagotovila Putinu podporo suverenosti in varnosti Rusije

Kitajski predsednik Xi Jinping je danes v telefonskem pogovoru ruskemu kolegu Vladimirju Putinu zagotovil, da bo Peking še naprej podpiral Moskvo pri vprašanjih suverenosti in varnosti. Voditelja sta se dogovorila tudi za okrepitev gospodarskega sodelovanja, so po pogovorih sporočili iz Kremlja. Kitajska je pripravljena še naprej podpirati Rusijo pri vprašanjih, ki zadevajo ključne interese in glavna vprašanja, kot sta suverenost in varnost, je po poročanju kitajske državne televizije CCTV, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, dejal Xi.

Kot je dodal, je Peking pripravljen okrepiti strateško usklajevanje med državama ter komunikacijo in usklajevanje v mednarodnih in regionalnih organizacijah. Iz Kremlja so po pogovorih sporočili, da sta se Putin in Xi dogovorila za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama, poroča AFP.

16.25 Združeni narodi še ne morejo podati popoldne pravne opredelitve o pobojih civilistov

Komisija Združenih narodov za Ukrajino je danes potrdila, da je prejela številne navedbe o kršenju človekovih pravic s strani ruskih sil, vendar je dejala, da je še prezgodaj, da bi lahko rekla, ali gre dejansko za vojne zločine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»V Buči in Irpinu je komisija prejela informacije o pobojih civilistov, uničevanju in ropanju premoženja ter napadih na civilno infrastrukturo, vključno s šolami,« je na novinarski konferenci v Kijevu povedal predsednik komisije Erik Mose.

Tudi v regijah Harkov in Sumi je komisija opazila uničeno infrastrukturo v številnih mestih, ki naj bi bila posledica bombardiranja, obstreljevanja ali raketnih napadov na civilne cilje.

Kljub mnogim obtožbam o kršenju človekovih pravic je Mose dejal, da ZN trenutno ne morejo podati popolne pravne opredelitve dogodkov, ki so se marca zgodili v bližini Kijeva. Pri tem pa je dodal, da bi lahko dokazi, ki jih je zbrala komisija, če bodo kasneje potrjeni, podprli obtožbe o kršitvah človekovih pravic, vključno z vojnimi zločini in zločini proti človečnosti.

»Eno je biti priča množičnemu uničevanju ali prejeti poročila o namernih pobojih, drugo pa je sprejeti odločitev o odgovornosti s pravno kvalifikacijo teh dejstev,« je dejal član komisije Pablo de Greiff.

13.39  EU sklenila dogovor z Egiptom in Izraelom za povečanje izvoza plina v Evropo

Evropska unija je danes v Kairu ob obisku predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen podpisala tristranski memorandum o soglasju z Izraelom in Egiptom za izvoz zemeljskega plina v Evropo. Plin iz vzhodnega Sredozemlja bo sprva prišel v Egipt, kjer bo utekočinjen in nato izvožen v EU. »S sporazumom si bomo prizadevali za stabilno dobavo zemeljskega plina v EU iz vzhodnosredozemske regije, kar bo znatno prispevalo k naši energetski varnosti,« je na twitterju zapisala Ursula von der Leyen.

Komisija pričakuje, da se bo na podlagi sklenjenega memoranduma količina uvoženega plina po tej poti z načrtovanih petih milijard kubičnih metrov v letošnjem letu povečala na sedem milijard, je dejal tiskovni predstavnik komisije Tim McPhie in dodal, da bi se od prihodnjega leta ta količina lahko podvojila. Sporazum so v Kairu podpisali egiptovski minister za nafto in mineralne vire Tarek El-Mola, izraelska ministrica za energijo Karin Elharar in evropska komisarka za energijo Kadri Simson. Vse tri strani so se zavzele, da bodo sodelovale pri stabilni dobavi zemeljskega plina na način, ki je skladen z dolgoročnimi cilji dekarbonizacije in temelji na tržno usmerjenem oblikovanju cen.

13.05  Stoltenberg na prihajajoči vrh Nata povabil tudi Zelenskega

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes sporočil, da je na vrh voditeljev zavezništva, ki bo konec meseca v Madridu, povabljen tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Na vrhu bosta prvič doslej sodelovali tudi Japonska in Južna Koreja. Stoltenberg je medtem poudaril tudi nadaljevanje vojaške podpore Ukrajini. »Zelenski je seveda vabljen, da se vrha v Madridu udeleži osebno. Če to ne bo mogoče, nas bo nagovoril prek videokonference,« je Stoltenberg dejal na današnji novinarski konferenci v Bruslju pred srečanjem ministrov držav članic zveze Nato. Dodal je, da so »voditelji Nata neomajno zavezani podpori Ukrajini« in da bodo »to solidarnost dokazali ne le z besedami, ampak tudi z dejanji«.

»Ukrajina je v kritičnem položaju, zato nujno potrebuje podporo,« je dejal Stoltenberg, ki je ob tem napovedal, da naj bi članice zavezništva Ukrajini še naprej dobavljale tudi težko orožje in raketne sisteme dolgega dosega, poroča britanski BBC. Stoltenberg je napovedal tudi, da pričakuje, da bodo voditelji Nata v Madridu sprejeli odločitev o nadaljnji podpori Ukrajini, da bi njeni vojski pomagali pri prehodu iz vojaške opreme sovjetske izdelave na bolj sodobno orožje.

12.04  Ruske sile v zahodni Ukrajini uničile skladišče orožja

Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so ruske sile v zahodni Ukrajini uničile skladišče orožja. »V bližini mesta Zoločiv v lvovski regiji so natančne rakete dolgega dosega uničile skladišče za tuje orožje, ki so ga Ukrajini posredovale države Nata, vključno s havbicami M777,« je v izjavi zapisalo ministrstvo. Boji v okolici Severodonecka in drugod na vzhodu Ukrajine postajajo vse težji, je danes dejal guverner regije Lugansk Sergej Gajdaj. »Naši vojaki zadržujejo sovražnika na treh straneh hkrati. Varujejo Severodoneck in ruskim silam ne dovolijo napredovanja do Lisičanska,« je zapisal na družbenem omrežju telegram.

11.55  Raziskava: Skrbi glede vojne v Ukrajini so se preusmerile na širše posledice konflikta

Enotnost Evrope glede vojne v Ukrajini je ogrožena, saj se pozornost javnosti vse bolj preusmerja z bojišča na skrbi glede življenjskih stroškov, kažejo raziskave v desetih evropskih državah, pri čemer se razkorak med volivci, ki želijo hiter konec konflikta, in tistimi, ki želijo, da je Rusija kaznovana, poglablja. Raziskava v devetih državah članicah EU – na Finskem, v Franciji, Nemčiji, Italiji, na Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, Španiji in na Švedskem – ter v Združenem kraljestvu je pokazala, da podpora Ukrajini ostaja visoka, vendar so se skrbi preusmerile na širše posledice konflikta, poroča Guardian.

»Evropejci so Putina – in sebe – presenetili s svojo enotnostjo do zdaj, toda zdaj se stresna situacija stopnjuje,« je dejal Mark Leonard, soavtor poročila Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR) o spreminjanju odnosa do ruske invazije. Sposobnost vlad, da ohranijo javno podporo za potencialno škodljive politike, bi bila ključna, je dejal Leonard in opozoril, da bi bil prepad med taboroma »mir« in »pravičnost« lahko »tako škodljiv kot tisti med upniki in dolžniki med evrsko krizo«. Raziskava je pokazala, da kljub močni podpori po vsej Evropi prizadevanju Ukrajine za pridružitev EU in politiki zahoda za prekinitev vezi z Moskvo mnogi volivci v Evropi želijo, da se vojna čim prej konča – tudi če to pomeni, da Ukrajina izgubi ozemlje.

10.25  Dodik napovedal srečanje s Putinom

Vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik je napovedal, da se bo v petek v Sankt Peterburgu srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Že v četrtek naj bi se sestal tudi z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, je v torek poročala Radiotelevizija Republike Srbske (RTRS). Dodik se namerava s Putinom sestati v okviru mednarodnega gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu (SPIEF). Svoje srečanje s Putinom in Lavrovom je napovedal že v ponedeljek prek twitterja.

»Odhajam v Sankt Peterburg na forum. Predsednik Putin se tradicionalno udeležuje foruma. Srečanje s Putinom se bo zgodilo po plenarni seji 17. junija,« je po poročanju RTRS dejal Dodik. Srbski član predsedstva v Bosni in Hercegovini je v nedeljo prek twitterja Putinu čestital tudi ob dnevu Rusije. Izrazil je prepričanje, da se bodo tradicionalno prijateljski odnosi med Rusi in Srbi, ki jih vežejo globoke kulturne in duhovne vezi, uspešno razvijali tudi v prihodnosti in ob obojestranskem interesu.

09.58  Stopnja miru po globalnem mirovnem indeksu upadla zaradi vojne v Ukrajini

Povprečna raven miru po svetu se je v letošnjem letu poslabšala za 0,3 odstotka, največji upad stopnje regionalnega miru pa so izmerili v Rusiji in Evraziji, je navedeno v globalnem mirovnem indeksu za leto 2022. Afganistan in Islandija ostajata najmanj oziroma najbolj miroljubni državi, Slovenija pa je nazadovala s petega na sedmo mesto. Letošnji rezultati vsakoletne raziskave so pokazali, da se je povprečna globalna raven miroljubnosti poslabšala za 0,3 odstotka. Čeprav ta delež ni visok, pa je to že enajsto poslabšanje stopnje globalne miroljubnosti v zadnjih 14 letih.

V tem času se je stopnja miroljubnosti v 90 državah izboljšala, v 71 poslabšala, v dveh pa je ostala nespremenjena, je navedeno v globalnem mirovnem indeksu za leto 2022, ki ga izdaja Inštitut za gospodarstvo in mir (IEP). Islandija ostaja najbolj miroljubna država na svetu, ta status ji pripada že od leta 2008. Sledijo ji Nova Zelandija, Irska, Danska in Avstrija. Slovenija je v primerjavi z letom 2021 nazadovala s petega na sedmo mesto. Najmanj miroljubna država ostaja Afganistan, sledijo pa mu Jemen, Sirija, Rusija in Južni Sudan. IEP je medtem opozoril, da je na raven globalne miroljubnosti drastično vplival tudi konflikt med Rusijo in Ukrajino, ki je povzročil ogromno povečanje števila smrtnih žrtev, beguncev in notranje razseljenih oseb ter poslabšanje kazalnikov miru, kot so politična nestabilnost in politični teror.

09.34  ZDA podaljšale izjemo pri sankcijah proti Rusiji za nakup energentov

Ameriško finančno ministrstvo je v torek odločilo, da bo še naprej dopuščalo nakazila Rusiji za nakupe energentov. Ta izjema znotraj finančnih ukrepov proti Rusiji daje evropskim državam čas do 5. decembra, da se pripravijo na dokončno prekinitev dobav ruske nafte, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sedanja izjema od sankcij, ki so bile sprejete kot odziv na rusko invazijo Ukrajine, se izteče 24. junija.

Tiskovni predstavnik ameriškega ministrstva za finance je za AFP pojasnil, da novo podaljšanje izjeme omogoča evropskim državam urejen prehod na poti do zmanjšanja odvisnosti od ruskih energentov. ZDA so že pred tem sprejele popoln embargo na uvoz ruske nafte. Države članice Evropske unije so v začetku junija potrdile šesti sveženj sankcij proti Rusiji, ki vključuje delni embargo na uvoz ruske nafte.

Prehodno obdobje za ustavitev uvoza surove nafte bo trajalo šest mesecev, za naftne derivate pa osem. Za surovo nafto, dobavljeno po naftovodih, velja začasna izjema. Tako lahko države članice, ki so zaradi svoje geografske lege odvisne od ruske nafte, to še naprej dobavljajo po naftovodih. EU dve tretjini ruske nafte uvozi po morju, tretjino pa po naftovodih. Lani je po podatkih Bruslja iz Rusije sicer uvozila za 48 milijard evrov surove nafte in za 23 milijard evrov naftnih derivatov.

09.16  Jedrska elektrarna v Zaporožju deluje normalno

Energoatom, ki nadzoruje jedrske elektrarne v Ukrajini, je zjutraj poročal, da jedrska elektrarna v Zaporožju deluje normalno. Elektrarna leži na območju, ki ga trenutno zasedajo ruske sile, in je bila vir spora med Ukrajino in Mednarodno agencijo za atomsko energijo, ki ga je želela obiskati in pregledati, kar je Ukrajina poskušala preprečiti, navaja Guardian.

07.45  Biden pravi, da bodo vzdolž ukrajinske meje zgradili začasne silose

Ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da bodo vzdolž meje z Ukrajino, vključno s Poljsko, zgradili začasne silose, da bi pomagali izvoziti več žita iz te države, razdejane od vojne. Biden je na sindikalni konvenciji v Philadelphii v torek povedal, »da tesno sodelujem z našimi evropskimi partnerji, da bi 20 milijonov ton žita, zaprtega v Ukrajini, dali na trg, da bi s tem pomagali znižati cene hrane,« njegove besede povzema Reuters.

06.55  Zelenski: Izid bitke za Donbas bo določil potek vojne

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da bo izid bitke za regijo Donbas določil potek vojne, in dodal, da ukrajinske sile trpijo »boleče izgube« v Severodonecku in Lisičansku. Bitka za mesto Severodoneck v Luganski regiji je zdaj največja bitka v Ukrajini, saj njeni branilci poskušajo odbiti hud ruski napad na pobratenih vzhodnih mestih, poroča Guardian. Zelenski je pri tem Zahod znova pozval k hitrejši in bolj obsežni dobavi orožja.

Ker izid spopada visi na nitki, je tudi vodja Nata Jens Stoltenberg podprl vse bolj obupane pozive Ukrajine po več orožja in zaveznike pozval, naj pospešijo dobavo Kijevu. Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar je medtem v torek povedala, da naj bi Ukrajina prejela le deset odstotkov orožja, ki ga je zahtevala od Zahoda. »Od tega, kar smo rekli, da potrebujemo, smo dobili približno deset odstotkov. Ne glede na to, kako zelo se Ukrajina trudi, kako profesionalna je naša vojska, brez pomoči zahodnih partnerjev ne bomo mogli zmagati v tej vojni,« je dodala.

Ruska vojska je večino svojih vojaških prizadevanj preusmerila na zavzetje Severodonecka, da bi prevzela popoln nadzor nad Luganskom in Doneckom, ki sta skupaj znana kot Donbas. Sergij Gajdaj, guverner Luganska, je v torek za ukrajinsko televizijo povedal, da sta bili na območje premaknjeni še dve taktični skupini ruskega bataljona. Boj za Severodoneck se spreminja v eno najbolj krvavih bitk v vojni in se obravnava kot potencialna prelomnica v napredovanju Rusije v Donbasu.

06.50  Rusija naj bi danes vzpostavila humanitarni koridor iz Azota

Rusija je ukrajinskim silam, ki se skrivajo v kemični tovarni Azot v Severodonecku, naročila, naj odložijo orožje do zgodnjih jutranjih ur. Borci bi morali »ustaviti svoj nesmiselni odpor in odložiti orožje« od 8. ure zjutraj po moskovskem času (oz. 5. zjutraj po srednjeevropskem času), je za tiskovno agencijo Interfax povedal Mihail Mizincev, vodja ruskega centra za upravljanje nacionalne obrambe, poroča Guardian. Rusija je namreč sporočila, da bo v sredo vzpostavila humanitarni koridor za ujete civiliste, ki želijo pobegniti pred intenzivnimi boji v opustošenem mestu Severodoneck na vzhodu Ukrajine. Sergij Gajdaj, guverner regije Lugansk, je dejal, da se okoli 500 civilistov, od tega 40 otrok, zateka pred močnimi ruskimi napadi v kemično tovarno Azot v mestu.

Ukrajina še ni komentirala prijavljenega humanitarnega koridorja. Pred tem je Rusijo obtoževala kršitve sporazumov o premirju.

00.30  Obrambni ministri Nata danes s kolegi iz Ukrajine, Finske in Švedske

Obrambni ministri držav članic zveze Nato bodo drevi v Bruslju začeli dvodnevno zasedanje, na katerem se jim bodo pridružili tudi ministri Ukrajine, Švedske in Finske. To bo prvo zasedanje za novega slovenskega obrambnega ministra Marjana Šarca. Dvodnevno zasedanje obrambnih ministrov Nata se bo začelo z delovno večerjo, na kateri bodo sodelovali tudi obrambni ministri Ukrajine, Gruzije, Švedske in Finske. Udeležil se je bo tudi visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell.

Predvidoma bodo govorili o ruski agresiji na Ukrajino in njenih dolgoročnih posledicah za evropsko varnost. Med temami pa sta še prehranska in energetska varnost. Del razprave bodo prvi dan zasedanja namenili še širitvi Nata na Švedsko in Finsko, ki sta maja zaprosili za članstvo v zavezništvu, a njun pristop blokira Turčija. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je sicer med obiskom na Švedskem ta teden dejal, da so napredovali pri reševanju tega spora.