Sporna Trumpova vizija Afganistana

Washington – Predsednik ­Donald Trump je na zahvalni dan nepričakovano obiskal Afganistan ter v oporišču Bagram ­vojakom v najdaljši vojni v zgodovini ZDA postregel s puranom. Poleg tega je predsedniku Ašrafu­ Ganiju in vsemu svetu naznanil­ obnovitev mirovnih pogajanj s talibi.

Trump ne vidi razloga za to, da bi ZDA nadaljevale skoraj dve desetletji trajajočo vojno, ki jih je stala milijarde dolarjev in v kateri je umrlo več kot 2000 ameriških vojakov. Med presenetljivim obiskom v ameriškem oporišču blizu prestolnice Kabul, ki ga je izvedel v strogi tajnosti, je afganistanskemu predsedniku Ašrafu Ganiju povedal, da bi rad sedanjih 13.000 ameriških vojakov zmanjšal na 8600. Napovedal je tudi obnovitev mirovnih pogajanj s tamkajšnjimi talibi. »Videli bomo, ali hočejo skleniti dogovor, nam je prav, če ga bodo ali ne.«



Trump se je s talibi pogajal že prej in jih je septembra v enaki tajnosti povabil v Camp David. Že to je v ZDA dvignilo veliko prahu, saj naj bi se srečanje zgodilo na obletnico terorističnih napadov 11. septembra 2001. Številne je razburil tudi vzrok za odpoved: talibski samomorilski ubijalec je potegnil s seboj v smrt ameriškega vojaka. Talibi so znova izjavili, da je še prezgodaj za obnovitev pogovorov z Američani. A so v zameno za tri izpuščene talibske poveljnike izpustili pred več kot tremi leti ugrabljena predavatelja kabulske Ameriške univerze Kevina Kinga in Timothyja Weeksa.
 

Nadaljevanje Obamove politike

Kritiki se bojijo, da bo ob morebit­nem ameriškem vojaškem umiku iz Afganistana celo umik iz Sirije videti urejeno. Michael Rubin iz American Enterprise Instituta (AEI) je pritrdil Trumpu, da imajo Američani dovolj neskončnih vojn, a bo po njegovem prepričanju umik brez delujoče rešitve vrnil Afganistan v obdobje pred ameriškim posredovanjem. Večina Afganistancev hoče nadaljevanje islamske republike z izvoljenimi političnimi predstavniki, talibi pa se borijo za kalifat z neizvoljenimi verskimi voditelji na čelu in so vojaško dovolj močni, da si bodo lahko še naprej prizadevali za to. Ko zahtevajo umik tujih sil iz države, s tem ne mislijo na čečenske, arabske in druge bojevnike ter pakistanske svetovalce, ki so jih povabili sami.

Zagovorniki afganistanske ustave, med njimi vladni urad­niki, liberalci in feministi, so obtožili Trumpovo administracijo delegitimizacije izvoljene vlade, nekateri udeleženci nedavne varnostne konference v Heratu pa tudi poslabšanja območne varnosti. Kritizirali so predloge rešitev po kitajsko-hongkonškem vzorcu ena država, dva politična sistema. Po teh predlogih bi večina Afganistana ostala republika, območje ob meji s Pakistanom pa bi bilo emirat. Takšna rešitev je na resni preizkušnji v Hongkongu, kjer so zaradi poskusov uveljavitve kazenskih izgonov v avtoritarno Kitajsko izbruhnili nemiri, po prepričanju kritikov takšnih pristopov pa tudi afganistanski talibi spet zahtevajo vso oblast.



Če lahko ti dobijo legitimnost, zakaj je ne bi mogla druga skrajna islamska gibanja z Al Kaido vred? Rubin vidi veliko napako v nepripravljenosti Trumpove administracije, da pokliče na odgovornost Pakistan, kar je po njegovem podobno sklepanju dogovorov z libanonskim Hezbolahom ali jemenskimi hutijevci brez priznanja vodilne vloge Irana pri teh gibanjih. Drugi pri vzponu talibov vidijo tudi vpliv Irana in Rusije, ti dve državi pa imata jasen interes za zmanjšanje vloge ZDA ne le v Afganistanu, ampak po vsem svetu.

A tako kot ponekod drugod Trump tudi v Afganistanu nadaljuje politiko demokratskega predhodnika Baracka Obame, ki je po uboju voditelja Al Kaide Osame bin Ladna naznanil postopen umik ameriških vojakov iz Afganistana. Obami se ni izteklo, kot si je želel, in je moral leta 2015 zaradi nevarnega položaja ustaviti umik ter celo okrepiti tamkajšnje ameriške sile. Kritike Trumpove politike »Najprej Amerika« še bolj skrbi, da bo Trump v nasprotju z Obamo prepoznan za nacionalističnega sopotnika sodobnih avtoritativnih držav. To je videti v njegovih odnosih s Turčijo na račun dolgoletnih ameriških zaveznikov Kurdov, Trump pa tudi drugje udriha po starih zavezništvih iz časov ameriškega miru (pax americana).