Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Sovražnikom Rusije bo žal kot še nikoli

Po Putinovih besedah se bo Moskva »asimetrično, hitro in ostro« odzvala na tiste, ki pripravljajo provokacije proti njej.
Letošnjo »postcovidno« poslanico predstavnikom ljudstva je predsednik Ruske federacije Vladimir Putin posvetil zlasti domačim temam. FOTO: Aleksander Zemljaničenko/Reuters
Letošnjo »postcovidno« poslanico predstavnikom ljudstva je predsednik Ruske federacije Vladimir Putin posvetil zlasti domačim temam. FOTO: Aleksander Zemljaničenko/Reuters
21. 4. 2021 | 19:05
5:40
Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem letnem nagovoru predstavnikom ljudstva izjavil, da je v nekaterih državah postalo »spotikanje« ob Rusijo že nova športna panoga, njegova država, ki na mednarodnem prizorišču deluje »zadržano« in »skromno«, pa da bo v vsakem posamičnem primeru sama postavila »rdečo črto« v medsebojnih odnosih ter se na dejanja tistih, ki »podirajo mostove«, odzvala »asimetrično, hitro in ostro«. Obljubil je, da bo organizatorjem provokacij proti Rusiji še žal, tako žal kot še nikoli.

V nasprotju z lansko poslanico, v kateri je napovedal ustavne spremembe, sledil pa ji je odstop vlade, ali z nastopom pred dvema letoma, v katerem je svet prestrašil z najsodobnejšim orožjem, je bil Putinov današnji nastop dokaj umirjen.


Domači »korenčki«


Pravilno je napovedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, da bo letošnja predsednikova poslanica predstavnikom ljudstva »postcovidna«. Kakor namreč kažejo javnomnenjske raziskave, dosti več Rusov skrbi, da bodo izgubili delovna mesta in jim bo padel življenjski standard (52 odstotkov), kakor da se bodo okužili s covidom-19 (36 odstotkov). Dolgoletni predsednik Ruske federacije, ki je imel tak nagovor že sedemnajstič, je že v ponedeljek na videokonferenci ministrom razložil, da se bo posvetil zlasti socialnim projektom in razvoju infrastrukture, takoj na začetku nastopa pa je poudaril, da bo govoril zlasti o razmerah v državi.



Najprej je pozval vse državljane, naj se cepijo, da bodo lahko do jeseni v Rusiji dosegli »kolektivno imunost«. Potem pa je začel naštevati »korenčke«, ki jih je vlada pripravila za otroke, družine, nosečnice, malo in srednje gospodarstvo, razvoj infrastrukture v regijah, domačega turizma, šolskega in zdravstvenega sistema, podporo gradnji novih stanovanj, boj proti podnebnim spremembam itn. itn. Tem temam je posvetil veliko večino svojega 78-minutnega nastopa.


Tuje »palice«


Mednarodnih vprašanj se je dotaknil le na koncu, ko je izjavil, da je v nekaterih državah povsem neutemeljeno obtoževanje Rusije postalo že nova športna panoga. Ni omenjal imen teh držav, okoli katerih po njegovih besedah tako kot okoli tigra Šir Kana v Knjigi o džungli Rudyarda Kiplinga krožijo in cvilijo mali šakali Tabakiji, da bi zadovoljili svojega gospodarja. Kakor je povedal, se Moskva, ki noče »rušiti mostov«, odziva zadržano in včasih niti ne odgovarja na takšne izpade sovražnosti. A to ni dokaz njene nemoči, je pojasnil Putin in posvaril, da bo Rusija v vsakem konkretnem primeru sama določila, kje je »rdeča črta« v odnosih z drugimi državami, ter se »asimetrično, hitro in ostro« odzvala na tiste, ki pripravljajo provokacije proti njej. »Tem bo za to še žal. Tako žal kot še nikoli,« je dodal.



Vročega dogajanja na jugovzhodu Ukrajine ali svežega škandala, ki je skrhal ruske odnose s Češko, ni Putin niti omenil. Pač pa je obsodil dvoličnost »kolektivnega Zahoda«, ki ni hotel niti opaziti tujih priprav na atentat na njegovega beloruskega kolega Aleksandra Lukašenka in ogromni kibernetski napad na belorusko infrastrukturo. Ta novica je zakrožila na začetku tedna, ko so iz ruske varnostne službe FSB sporočili, da so v sodelovanju s svojimi kolegi iz beloruske KGB v Moskvi aretirali »ideologa beloruske radikalne opozicije«, ki da sta v vzhodni sosedi s pomočjo beloruskih in ukrajinskih nacionalistov pripravljala državni udar po scenariju barvnih revolucij in »fizično odstranitev« beloruskega voditelja Lukašenka.

Vročega dogajanja na jugovzhodu Ukrajine ali svežega škandala, ki je skrhal ruske odnose s Češko, ni Putin niti omenil. FOTO: Aleksander Nemenov/AFP
Vročega dogajanja na jugovzhodu Ukrajine ali svežega škandala, ki je skrhal ruske odnose s Češko, ni Putin niti omenil. FOTO: Aleksander Nemenov/AFP


Načrtovani atentat na Lukašenka?


Eden od njiju je znani beloruski politolog Aleksander Feduta, čigar komentarje so do nedavnega objavljali tudi vodilni ruski časniki, drugi je odvetnik Jurij Zenkovič, ki ima dvojno, ameriško in belorusko državljanstvo. Ta naj bi se vrnil s »priprav« v ZDA in na Poljskem, osumljenca pa so prijeli po tem, ko sta se v eni od moskovskih restavracij  srečala z domnevnimi uporniškimi beloruskimi generali in jim predstavila načrt državnega prevrata, ki naj bi se zgodil v času proslave ob dnevu zmage nad fašizmom 9. maja. Po trditvah FSB sta načrtovala prevzem radijskih in televizijskih postaj, hkrati pa naj bi vstajniki hoteli tudi v celoti izključiti električno napeljavo v Belorusiji, da bi otežili delovanje oblastnih struktur. »Predvidevali so, da bodo akcijo začele nekakšne oborožene formacije ('partizani'), ki so nameščeni v tako imenovanih skritih oporiščih,« so zapisali v sporočilu FSB.
Lukašenko je za pripravo domnevnega napada takoj obtožil Washington. »Res se čudim, zakaj se Američani tako obnašajo. Zapomnite si, naloge za odstranitev predsednika ne more dati nihče razen najvišjega političnega vodstva,« je izjavil.
Na ameriškem zunanjem ministrstvu so obtožbe, da je Washington načrtoval atentat na dolgoletnega beloruskega voditelja, označili za »absolutno laž«.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine