Kosta K: Mama se je jezila in kričala, kadar nisem bil najboljši

Mladoletni storilec, ki je 3. maja lani izvedel tragični napad v Osnovni šoli Vladislava Ribnikarja, je prvič po dogodku prišel na Specialno sodišče v Beogradu. V spremstvu policije in z vozilom reševalne službe so ga pripeljali iz otroške psihiatrične ustanove, kjer je bil nastanjen od masakra.

Pričanje mladoletnega storilca je bilo ključni del postopka, ki se sicer vodijo proti njegovim staršem. Kljub temu, da je bil že prej zaslišan, je tokrat moral odgovarjati na vsa vprašanja, ki so jih pripravili glavni javni tožilec Višjega javnega tožilstva v Beogradu Nenad Stefanović in starši žrtev. Po prvotnih načrtih naj bi pričal iz posebne sobe za zaščito prič, kjer bi videl vse v sodni dvorani, njega pa ne bi nihče videl. Vendar pa je na koncu pričal za sodno govornico, kar je dodatno obremenilo čustveno stanje prisotnih.

Policisti s puškami so varovali vhod v sodno stavbo, prisotni pa so bili tudi sodni zdravniki, ki so spremljali zdravstveno stanje vseh udeležencev. Starši žrtev so bili prisotni v dvorani, vendar so bili ločeni s stekleno pregrado. Nekateri med njimi so zaradi čustvene obremenitve morali zapustiti dvorano, a so se kasneje vrnili. Med pričanjem je mladoletni storilec izrekel več šokantnih izjav, ki je dodatno razburilo prisotne, med drugim je omenil, da se je počutil odrinjenega od drugih otrok, kar da je bil eden izmed razlogov za morilski pohod.

Med sojenjem je izpostavil, da je njegova mati nenehno pritiskala nanj, da doseže najboljše rezultate, kar je povzročilo napetost in jezo. »Mama je ves čas zahtevala, da sem najboljši. Jezila se je in kričala, kadar nisem bil.« je izjavil. To vedenje matere je po njegovih besedah vplivalo na njegovo odločitev za dejanje.

Vloga očeta je bila prav tako ključna, saj je imel storilec dostop do očetovega orožja. Oče ga je vodil na strelišča in ga učil streljati, kar je omogočilo, da je storilec imel potrebno znanje in dostop do orožja za izvedbo napada. »Da nisem imel očetove pištole, tega ne bi storil,« je dejal storilec, s čimer je jasno nakazal na neposredno povezavo med očetovimi dejanji in njegovim zločinom.

Odgovornost staršev in pravne posledice so postale osrednja tema sojenja. Oče je obtožen za težko kaznivo dejanje proti splošni varnosti, ker ni ustrezno varoval orožja in je sina učil streljati. Mati pa je obtožena nedovoljenega posedovanja orožja, saj je bil njen DNK (deoksiribonukleinska kislina) najden na eni od tulcev v učilnici in na elastiki za lase, s katero je bila privezana steklenica, iz katere je storilec izdelal molotovko.

Ta del sojenja je osvetlil pomembnost družinske dinamike in vpliva staršev na dejanja svojih otrok, hkrati pa je izpostavil potrebo po odgovornem ravnanju s strelnim orožjem in vzgoji otrok v varnem in podporno okolju. Pravne posledice, s katerimi se soočajo starši storilca, bodo verjetno imele dolgoročne učinke na njihova življenja in služile kot opomin drugim staršem o pomembnosti odgovornega starševstva.

Kazenski postopek proti Miljani in Vladimirju Kecmanoviću je pritegnil veliko pozornost javnosti. Starša se po tragičnem dogodku soočata z resnimi obtožbami zaradi dejanja, ki ga je povzročil njun sin. Sojenje poteka na Specijalnem sodišču v Beogradu, kjer se obravnavajo obtožbe proti staršema za njuno vlogo v dogodku, ki je pretresel celotno državo.

Spomnimo, Kosta K. je 3. maja lani v šoli z očetovo pištolo ubil deset ljudi, devet učencev in varnostnika.

Starša se soočata z različnimi obtožbami. Vladimir je obtožen hudega kaznivega dejanja proti splošni varnosti, saj naj bi sina vodil na strelišče in ga učil streljati, poleg tega pa naj ne bi ustrezno hranil orožja v hiši. Po navedbah iz članka Dnevnik.hr Vladimir ni ustrezno poskrbel za varnost orožja, kar je omogočilo, da je njegov sin pridobil dostop do njega. Obtožba proti njemu temelji na dejstvu, da je bil odgovoren za varno shranjevanje in uporabo orožja, česar ni izpolnil, kar je imelo tragične posledice.

Miljana Kecmanović se sooča z obtožbo nedovoljenega držanja orožja. Dokazi, ki jo bremenijo, vključujejo njen DNK, ki je bil najden na eni od čahur v učilnici in na gumici za lase, ki je bila uporabljena za izdelavo molotovljevega koktajla. Po poročanju Nove.rs so preiskovalci ugotovili, da je bila Miljana v neposrednem stiku z orožjem, kar je v nasprotju z zakoni o posedovanju in uporabi orožja.

Mladoletni storilec, ki je imel v času dogodka le 13 let, ne bo kazensko odgovarjal za svoja dejanja, vendar bo imel ključno vlogo kot priča na sojenju. Njegovo pričanje je pomembno za razjasnitev okoliščin, kako je prišel do orožja in kakšna je bila vloga staršev pri tem. Na sodišče je bil pripeljan z vozilom reševalne službe in v spremstvu policije iz otroške psihiatrične ustanove, kjer je nameščen od dneva masakra.

Varnostni ukrepi med sojenjem so izjemno strogi, okoli sodišča so nameščeni oboroženi policisti, ki skrbijo za varnost vseh udeležencev. Mladoletni storilec bo zaslišan iz posebne sobe za zaščitene priče, kjer ga ne bo mogoče videti, vendar bo on lahko videl vse v sodni dvorani. Starša bosta med zaslišanjem za stekleno pregrado in mu bosta obrnjena hrbet, kar naj bi zagotovilo dodatno varnost in zmanjšalo morebitne psihološke pritiske na mladoletnika.

Sojenje staršem mladoletnega storilca masakra je pomembno za razjasnitev vseh okoliščin tega tragičnega dogodka in je tudi   pomemben korak v prizadevanjih za preprečevanje podobnih tragedij v prihodnosti.

Po poročanju Telegrafa naj bi mladoletni storilec na sojenju pričal o tem, kako je prišel do orožja in kakšna je bila vloga njegovih staršev pri tem. Njegovo pričanje bo ključno za razjasnitev okoliščin in za ugotovitev, ali sta starša resnično odgovorna za omogočanje dostopa do orožja.

Vse te obtožbe in dokazi so osrednjega pomena za kazenski postopek proti Miljani in Vladimirju Kecmanoviću. Sojenje bo razkrilo, ali sta starša kršila zakonodajo o varnosti in posedovanju orožja ter ali sta s svojim ravnanjem omogočila tragičen dogodek.