Slovenci v Italiji opozarjajo na svoje pravice

Deželni šolski urad za Furlanijo - Julijsko krajino je sprva odredil krčenje števila učiteljev v slovenskih šolah, ki niso zaposleni za polni delovni čas. To bi ogrozilo izvedbo pouka. Urad je potem naredil korak nazaj, vendar formalnih zagotovil, kako se bo začelo to šolsko leto, še vedno ni. Slovenci v Italiji obenem opozarjajo na zamude pri postopku vračanja Narodnega doma v Trstu in na skrb ob prihodnjem negotovem zastopstvu v italijanskem parlamentu.

Predstavniki Slovencev v Italiji menijo, da bi se morala z odločnejšo držo pri skrbi za zagotavljanje njihovih pravic zavzeti predvsem slovenska država. Italijanski zaščitni zakon, ki je bil sprejet pred dvajsetimi leti, se je izkazal za preohlapen okvir, zato je odnos do slovenske manjšine večinoma prepuščen trenutni politični volji. Predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella sicer poskušata spodbuditi reševanje odprtih vprašanj na obeh straneh in se zavzemata za pomiritev zgodovinskega spomina. Tako sta bila »botra« ob lanskem podpisu memoranduma za vrnitev Narodnega doma v Trstu – ob stoti obletnici njegovega požiga – v slovenske roke. Slovenci v Italiji zdaj pričakujejo, da bo njun oktobrski obisk v Novi Gorici in Gorici, s čimer bosta podprla čezmejno sodelovanje obeh mest v okviru Evropske prestolnice kulture 2025, pospešil tudi postopek vračanja Narodnega doma, ki je zastal.


 

Reševanje šolskega leta

Med Slovenci v Italiji je v začetku meseca močno odjeknila novica, da je deželni šolski urad za Furlanijo - Julijsko krajino odredil krčenje kadra v slovenskih šolah. Te naj bi razpolagale le z najmanjšim, po zakonu določenim številom učiteljev, dodatnih kadrovskih okrepitev pa naj ne bi bilo. Pozneje so v deželnem šolskem uradu sicer odločitev preklicali. »S predsednikom Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem sva se srečala tako z vodjo Urada za slovenske šole Igorjem Giacominijem kot z generalno direktorico Deželnega šolskega urada za Furlanijo - Julijsko krajino Danielo Beltrame. Izkazalo se je, da je zadeva vendarle urejena,« je dejala Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Razlog za prvotno namero naj bi bila napaka.

Igor Giacomini pa kljub temu trdi, da na uradu za slovenske šole niso prejeli nikakršnih zagotovil, da črtanja učiteljev ne bo. Trenutno v zvezi s tem ni želel dajati dodatnih pojasnil, saj naj bi bila zadeva v reševanju. Senatorka Tatjana Rojc, članica Demokratske stranke, ki v Rimu predstavlja tudi interese Slovencev v Italiji, je v zvezi s tem sprožila poslansko vprašanje resornemu ministru, pri tem pa jo je podprlo še 21 kolegov. »Nekaj dni po vložitvi interpelacije je deželni šolski urad preklical svoj namen. Gre za nedopustno potezo, ki pa izkazuje, da bi bilo nujno dosledno izvajati zaščitni zakon, po katerem je slovensko šolstvo avtonomno in mora delovati v okviru potreb, ki jih ima. Ne pa, da o tem odloča organ, ki tega ne ve oziroma noče vedeti,« je bila ostra. Ob tem je še poudarila, da slovensko šolstvo ni privilegij, kot si to nekateri tolmačijo, temveč pravica.


 

Obeti ob predsedniškem srečanju

Zastal je tudi postopek vrnitve palače Narodnega doma, ki naj bi ga v imenu obeh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji prevzela v ta namen ustanovljena fundacija. »Pričakovali smo, da bo vladni amandma k zaščitnemu zakonu, ki bo omogočal prenos lastništva palače na fundacijo, sprejet julija, a se to ni zgodilo,« je opozorila Ksenija Dobrila. Po besedah Rada Raceta, predsednika fundacije Narodni dom, je zastoj mogoče pojasniti s prioritetami, povezanimi s pandemijo. Slovenci v Italiji sicer pričakujejo, da naj bi do premika vendarle prišlo pred jesenskim obiskom obeh predsednikov v Novi Gorici in Gorici.

»Potem ko bo sprejeta pravna podlaga, je prenos lastništva mogoče izpeljati v nekaj mesecih,« meni Race. Kot opozori tržaški odvetnik Peter Močnik, ki je obenem podpredsednik stranke Slovenska skupnost, pa sam prenos palače v slovensko posest utegne trajati še več let, saj memorandum o vrnitvi predvideva zapleteno verigo nepremičninskih menjav med tržaško univerzo, ki s svojim prevajalskim oddelkom trenutno zaseda prostore v Narodnem domu, ter občino in državo. Obenem pa je treba računati tudi na zahtevna obnovitvena dela v zgradbi, ki jo bo po novem zasedla univerza.
 

Skrb za zastopstvo v Rimu

Slovenske zamejce tarejo tudi spremembe, ki zadevajo izvolitev njihovega predstavnika v italijanski parlament. Parlamentarne volitve bodo čez dve leti, skladno z odločitvijo, sprejeto na lanskem referendumu, pa se bo kar za tretjino zmanjšalo število poslancev in senatorjev. Napovedana sprememba volilne zakonodaje pa za zdaj stoji. Za Slovence v Italiji trenutno stanje pomeni manjšo možnost izvolitve njihovega predstavnika, saj jim je to do zdaj zagotavljala Demokratska stranka, kar v prihodnje ne bo več samoumevno. V Italiji namreč Slovenci nimajo enakih pravic kot Italijani v Sloveniji – tem je manjšinski predstavnik v parlamentu sistemsko zagotovljen. To pravico imajo v Italiji le Nemci z Južnega Tirolskega in Francozi iz Doline Aosta.