Kje smo, ko govorimo o vrnitvi slovenske zgodovinske palače Narodnega Doma v Trstu v roke obeh krovnih manjšinskih organizacij? O tem so se danes pogovarjali predsednik države
Borut Pahor in najvidnejši predstavniki Slovencev v Italiji. Sestanka so se udeležili senatorica v rimskem parlamentu
Tatjana Rojc, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ)
Ksenija Dobrila,
Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij in
Marko Jarc, predsednik Paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine v Italiji.
Prenos lastništva s spremembo zaščitnega zakona
»Predsednik Pahor od blizu sledi postopku vrnitve Narodnega doma, zato smo z njim v stalnem stiku,« je povedala Ksenija Dobrila. Po njenih besedah so še vedno znotraj pričakovane časovnice. Prvi korak je bil ustanovitev fundacije, ki je morala čez vse zapletene italijanske birokratske postopke, da je konec lanskega leta dobila status pravne osebe, kar je pogoj za prenos lastništva Narodnega doma. Za Fundacijo Narodni Dom, ki jo vodi odvetnik
Rado Race, pa stojita obe krovni manjšinski organizaciji. Naslednji pomemben korak bo sprememba 19. člena zaščitnega zakona o slovenski manjšini v Italiji iz leta 2001, ki zdaj govori le o slovenski uporabi Narodnega doma, v prihodnje pa naj bi določil prenos lastništva palače. To sicer ni bilo urejeno s sprejemom letošnjega državnega proračuna, pač pa naj bi za to naknadno poskrbela vlada v paketu z drugimi zakonodajnimi spremembami.
Predsednik republike Borut Pahor je podprl prizadevanja predstavnikov Slovencev v Italiji tako glede Narodnega doma kot glede zastopstva v rimskem parlamentu. FOTO: Nebojša Tejič/STA
Po besedah Rada Raceta, ki se sicer tokrat ni udeležil srečanja pri predsedniku, naj bi se sprememba zaščitne zakonodaje zgodila do junija, to pa bi omogočilo prenos lastništva Narodnega doma na fundacijo, kar naj bi se zgodilo nekje do konca leta.
»To pa še ne pomeni, da se bo zatem zgodila tudi vselitev slovenskih organizacij in društev v palačo, saj bo treba predhodno poskrbeti za prenovo zgradbe, kamor se bo preselil oddelek za prevajalstvo tržaške univerze, ki zdaj domuje v Narodnem domu. Vrnitev palače je povezana z zahtevnimi menjavami nepremičnin med univerzo, Fundacijo Narodni dom, italijansko državo in tržaško občino.
Obljuba vrnitve, dana lani poleti
Predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella sta 13. julija lani pospremila slovesen podpis sporazuma med krovnima organizacijama Slovencev v Italiji z italijansko državo in drugimi institucijami, ki bodo udeležene v zamenjavo nepremičnin in prenos lastništva Narodnega doma v Trstu v slovenske roke. Oba predsednika držav sta se osebno zavzela, da bi do tega prišlo ravno na stoletnico požiga te slovenske zgodovinske palače v središču Trsta. Ogenj so v poslopju zanetili tržaški nacionalisti in to je bil uvod v fašistični obračun s Slovenci, ki so postajali vse številčnejša in pomembnejša skupnost v mestu. Posledično je slovanska tržaška skupnost izgubila lastništvo nad palačo, ki si jo je zamislil arhitekt Maks Fabiani in je na prelomu stoletja veljala za izjemno moderno.
Pahor in Mattarella sta na ta dan obiskala tudi spomenika v Bazovici. Obeležje slovenskim Bazoviškim junakom je posvečeno žrtvam predvojnega in medvojnega fašizma, Bazoviška fojba, nedaleč stran, pa simbolizira krivice, ki so jih od povojnih jugoslovanskih oblasti utrpeli Italijani z Istre in Dalmacije. Ob tej priložnosti sta tako Slovenija kot Italija podelila tudi najvišje državno priznanje Borisu Pahorju, tržaškemu pisatelju slovenskega rodu, ki je pri svojih 107 letih živa priča trpljenja Slovencev pod fašizmom.
Težave s slovenskim zastopstvom v Rimu
Drugo pomembno vprašanje, o katerem so govorili predstavniki Slovencev v Italiji pri predsedniku Pahorju, pa je slovensko zastopstvo v rimske parlamentu. O tem pa govori 26. člen zaščitnega zakona, a se glede na trenutne razmere lahko zgodi, da bo na prihodnjih volitvah ta zakonska ureditev ostala le mrtva črka na papirju. Po predvidenem zmanjšanju števila članov parlamenta in senata – kar so Italijani izglasovali na referendumu – je namreč velika verjetnost, da Slovenci ne bodo imeli več zajamčenega sedeža. Trenutno ga zagotavlja Demokratska stranka, ki v Furlaniji-Julijski krajini na osnovi dogovora pridobiva tudi slovenske volilne glasove.
Slovenski predstavnik v Romu pa je, kot pojasnjuje senatorica Tatjana Rojc, ključnega pomena za spremljanje in vplivanje na manjšinsko realnost. Italija se zaradi spremembe vlade za zdaj s tem vprašanjem ne ukvarja, a je do naslednjih volitev le eno ali slabi dve leti časa. »Tudi od slovenske države pričakujemo, da se bo prek diplomatskega parketa zavzela za nas,« je izpostavil predstavnik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, ki je ena od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Prepričan je, da bi morala Italija na osnovi pozitivne recipročnosti uvesti samostojno predstavništvo slovenske manjšine, tako kot jo imajo Italijani v Sloveniji.
Komentarji