Ogroženo slovensko zastopstvo v italijanskem parlamentu

Rimski parlament se bo predvidoma jutri izrekel o načrtu novih volilnih okrožij, ki bodo osnova za novo volilno zakonodajo. Po pričakovanjih pa ta ne bodo pisana na kožo Slovencev. »Močno me skrbi, da se s prihodnjim zastopstvom slovenske manjšine v italijanskem parlamentu, ki jo zahteva zaščitni zakon, ne bo dobro izšlo,« meni Tatjana Rojc, italijanska senatorica slovenskega rodu. Z izglasovanim zmanjšanjem števila senatorjev in parlamentarcev na preteklem referendumu je možnost za izvolitev slovenskega predstavnika skoraj izničena.

Senatorica poskuša po svojih močeh vplivati na kolege iz koalicijske Demokratske stranke, naj podprejo pravice Slovencev v Italiji. Tako imenovani zaščitni zakon, sprejet leta 2001, namreč govori o tem, da je treba olajšati možnost za izvolitev slovenskega predstavnika tako v italijanskem parlamentu kot v senatu. »Sama sem se zavzemala za dopolnitev predloga o združitvi nekdanjih pokrajin Trsta in Gorice, in sicer tako, da bi k njima priključili še Videm. Tam je namreč številčno največ dvojezičnih občin, četudi so po obsegu manjše,« pojasni Rojčeva. Sicer pa si glede končnega dogovora ne ustvarja lažnih upov.
 

Slovenci brez predstavnika?

»Menim, da bi nas morala pri tem močneje podpreti matična domovina in od zunaj politično vplivati na odločitev, ki bo pomembno zaznamovala prihodnjo raven zaščite Slovencev v Italiji,« poudari senatorica. Velika verjetnost je, da bodo Slovenci v Italiji po izteku njenega mandata izgubili svojega predstavnika na nacionalni ravni. To bo izpostavila tudi na srečanju s slovenskim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem, ki se v teh dneh mudi v Rimu in se je o tem tudi že pogovarjal z italijanskim kolegom Luigijem Di Maiem.

»Če bomo Slovenci izgubili človeka, ki bo zastopal naše interese na nacionalni ravni, bo treba razmišljati o močnejši zastopanosti slovenske manjšine na ravni dežele Furlanije - Julijske krajine,« omeni Rojčeva. Za zdaj je bil neformalen dogovor tak, da sta na volitvah skupaj nastopila Demokratska stranka in stranka Slovenska skupnost, prek katere so si Slovenci zagotovili svojega predstavnika v deželnem svetu.