Borut Pahor: Zgodovinski dan za Slovence in Italijane

Trst – Predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella sta podpisala memorandum za začetek vračanja Narodnega doma, simbola slovenstva v Trstu, Slovencem oziroma fundaciji, ki sta jo ustanovili krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji.  

Tržaškemu pisatelju in humanistu Borisu Pahorju sta podelila najvišji državni priznanji obeh držav. V okviru spremljevalnega programa sta skupaj položila venca k spominskemu obeležju pri Bazoviški fojbi in k spomeniku bazoviškim junakom. Slednje je močno kritično odmevalo predvsem v delu slovenske javnosti, ki je menila, da bo Pahor s tem dejanjem legitimiral politične manipulacije zgodovinskih dejstev o razsežnostih italijanskih žrtev pod jugoslovansko komunistično oblastjo ter poskuse zgodovinskega revizionizma. Pahorja je na Fernetičih čakala tudi skupina protestnikov.


 

Narodni dom ne bo le trpeč spomin

»Sto let smo se na ta dan spominjali požiga Narodnega doma, zdaj se bomo lahko tudi njegovega vračila v slovenske roke,«  je po današnjem podpisu memoranduma dejal slovenski predsednik Borut Pahor. Kot je omenil, spoštuje različne poglede, vendar je izpostavil, da je tudi sam odraščal na Krasu in meni, da sta slovenski in italijanski narod vselej črpala vizijo za sobivanje v skupnem evropskem duhu. Prepričan je, da je današnji dan priložnost za nov začetek in lepšo prihodnost.



»To je zgodovinski dogodek za Slovence v Italiji in za Trst,« je menila Tatjana Rojc, italijanska senatorka slovenskega rodu. Izpostavila je odlikovanje tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je svoje življenje posvetil opozarjanju na žrtve fašizma in drugih totalitarizmov, ki ostaja zadnja priča spomina požiga Narodnega doma, kar je vodilo v fašistični obračun s Slovenci in Slovani.

Rojčeva je pozdravila gesto obeh predsednikov, ki je omogočila, da so se Slovenci lahko suvereno vrnili v središče mesta in imajo zdaj možnost, da živijo naprej sanje svojih prednikov, ki so zgradili to prelepo neoklasicistično palačo, za katero je načrte prispeval arhitekt Maks Fabiani. Kot si obeta, bo to zdaj postal lahko prostor medkulturnega dialoga.




 

V duhu sprave in zazrtosti v prihodnost

Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ene od obeh krovnih manjšinskih organizacij, je prav tako dejala, da gre za radosten dan, ki so ga Slovenci v Italiji razumeli kot potrditev njihove enakopravnosti in vloge pri večstoletnem soustvarjanja mesta Trst. Čeprav se sama ni udeležila poklona žrtvam bazoviške fojbe, saj predstavlja marsikoga, ki se mu to zdi nesprejemljivo dejanje, je dejala, da razume to gesto obeh predsednikov v duhu sprave in zazrtosti v prihodnost.

Predstavnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec je povedal, da je bil današnji dan zdravilo za Trst, ki se je v prvi polovici prejšnjega stoletja odrekel svoji multikulturni podobi in zabredel v temačno zgodovinsko obdobje.

»Čustva so izjemno močna, česa takega nismo pričakovali,« je o ljudeh, ki so v velikem številu popoldan prišli na tržaško ulico Filzi, pred Narodni dom, dejal Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij, ene izmed dveh krovnih organizacij slovenske manjšine. Predstavniki Slovencev v Italiji zaradi pandemije niso mogli izvesti dolgo načrtovanega slavja ob stoti obletnici požiga palače, ki je bila od začetka 20. stoletja - ko so jo zgradili - simbol slovenske (pa tudi širše slovanske) naraščajoče moči v mestu. Prvi pesmi, ki so jo zapele izvajalke po skorajda improviziranem programu, je sledil množični aplavz, in kar ni in ni prenehal.

 

Zgodovinsko odlikovanje Borisa Pahorja

»To, da sta predsednika dveh držav na isti dan z najvišjim državnim priznanjem odlikovala istega človeka, v zgodovini nima primerjave,« je menila Tatjana Rojc. Slovenski predsednik Borut Pahor je tržaškemu pisatelju in humanistu vročil red za izredne zasluge za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope in za nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo. Italijanski predsednik Sergio Mattarella pa ga je odlikoval z vitezom velikega križa, redom za zasluge Italijanske republike. Prav Boris Pahor, ki je svoje življenje posvetil ohranjanju spomina na žrtve fašizma in drugih grozot 20. stoletja, je bil pred stotimi leti kot sedemletni deček priča požigu Narodnega doma. Dejanju, ki je naznanilo vzpon fašizma in četrtstoletnega trpljenja slovenskega naroda.



Pahor je sprva nameraval celo zavrniti obe odlikovanji, potem pa se je odločil, da ju bo sprejel in ju posvetil vsem umrlim, o katerih piše v svojih knjigah. Za javno radiotelevizijsko mrežo Rai pa je po sprejemu pri obeh predsednikih dejal, da je Mattarello ponovno opozoril na italijansko izkrivljanje zgodovinske resnice, kar je storil že v pismu, ki ga je na italijanskega predsednika naslovil februarja letos, po obeležitvi njihovega praznika spomina na fojbe in eksodus.