Neomejen dostop | že od 9,99€
Sirski uporniki so danes razglasili, da so zavzeli prestolnico Damask, predsednik Bašar al Asad je pobegnil iz države in je menda za azil zaprosil v Moskvi, poročajo tuje tiskovne agencije. Posnetki iz Damaska kažejo številne ljudi na ulicah, pred tem pa je bilo v mestu slišati streljanje. Izrael, kljub podpori islamističnim upornikom, bombardira mesto.
Uporniki pod vodstvom islamistov so prek telegrama sporočili, da so z bliskovito ofenzivo zavzeli Damask, s čimer so končali pet desetletij vladavine stranke Baas v Siriji. Zatrdili so, da je »tiran Asad« odšel in mesto Damask razglasili za osvobojeno. To se je zgodilo manj kot dva tedna po tem, ko je islamistična skupina Hajat Tahrir al Šam (HTS) z zavezniki začela vojaški pohod proti prestolnici. HTS ima sicer korenine v sirski veji teroristične mreže Al Kaida. Zahodne vlade so jo prepovedale kot teroristično organizacijo, v zadnjih letih pa je poskušala omiliti svojo podobo in sporočala manjšinam na območjih, ki jih zdaj nadzoruje, naj ne skrbijo.
Po podatkih spletne strani Flightradar je letalo družbe Syrian Air vzletelo z letališča v Damasku v času, ko so prestolnico zavzeli uporniki.
Letalo je sprva letelo proti sirski obalni regiji, ki je trdnjava Asadove sekte alavitov, nato pa se je nenadoma obrnilo in nekaj minut letelo v nasprotno smer, preden je izginilo z zemljevida.
Nekateri mediji ugibajo, da bi se lahko zatekel v politično zaveznico Rusijo. Ruska tiskovna agencija Tass je medtem navedla izjavo člana »političnega odbora sirske opozicije«, da naj bi Asad za azil zaprosil več držav, ki pa naj bi ga zavrnile. Ugibal je, da bi se lahko odpravil proti kateri od afriških držav.
Dva sirska vira sta za Reuters dejala, da obstaja velika verjetnost, da je bil Asad ubit v letalski nesreči. Na spletnih forumih se pojavljajo špekulacije, da bi lahko letalo tudi sestrelili, lahko pa so le izklopili transponder, ki oddaja podatke o njegovi lokaciji.
»Po 50 letih zatiranja pod vladavino stranke Baas in 13 letih zločinov, tiranije in razseljevanja (...) danes oznanjamo konec tega mračnega obdobja in začetek novega obdobja za Sirijo,« so sporočile uporniške frakcije.
Asad, ki je Siriji vladal skoraj 25 let, je po navedbah ruskega zunanjega ministrstva zapustil državo in ukazal mirno predajo oblasti. Ruski državni mediji poročajo, da je z družino v Moskvi, kjer bo dobil azil. Rusko ministrstvo je sporočilo, da Moskva ni sodelovala v pogovorih o njegovem odhodu. Razkrilo pa je, da so bila ruska vojaška oporišča v Siriji v stanju visoke pripravljenosti, čeprav trenutno niso resno ogrožena. Iz ruskega zunanjega ministrstva so še sporočili, da je Moskva v stiku z vsemi sirskimi opozicijskimi skupinami in da vse strani poziva, naj se vzdržijo nasilja, je poročal Reuters. Rusija je bila skupaj z Iranom ključna zaveznica Asada, ki mu je zagotavljala vojaško pomoč, da je kljub vsesplošni nepriljubljenosti ostal na oblasti.
Vodja Sirskega observatorija za človekove pravice Rami Abdel Rahman je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da je Asad zapustil Sirijo prek mednarodnega letališča v Damasku. Kje je trenutno, za zdaj ni znano.
Sirski premier Mohamed al Džalali je sporočil, da je pripravljen sodelovati s »katerim koli vodstvom, ki ga izbere sirsko ljudstvo«. Po zavzetju Damaska so uporniške skupine sporočile, da si bodo prizadevale doseči sodelovanje s »prijateljskimi narodi« za doseganje stabilnosti in varnosti v regiji. Vodja glavne sirske opozicijske skupine v tujini Hadi al Bahra je za televizijo Al Džazira povedal, da se bo sešel s predstavniki arabskih in evropskih držav, kakor tudi Združenih narodov, da bi dosegli dogovor o naslednji fazi za Sirijo, povzema srbska tiskovna agencija Tanjug. Uprava za politična vprašanja, veja sirske opozicije, je prav tako napovedala, da bo delovala za vse Sirce in se držala načel pravičnosti in dostojanstva za vse državljane. »Osvoboditev Sirije je zmaga za vse njene otroke, ki so se žrtvovali za enotnost države in ljudi. Ob tej priložnosti potrjujemo svojo zavezanost krepitvi družbene enotnosti ter potrditev načel pravičnosti in dostojanstva za vse sestavine sirske družbe,« je sporočila po poročanju Al Džazire.
Vodja HTS Abu Mohamed al Džolani, ki je že prispel v Damask, je svojim silam ukazal, naj se ne približujejo uradnim institucijam v Damasku. Napovedal je, da bodo te ostale pod premierovim vodstvom, dokler ne bodo uradno predani, navaja AFP. »Vsem vojaškim silam v mestu Damask je strogo prepovedano približevanje javnim institucijam, ki bodo ostale pod nadzorom nekdanjega premiera, dokler ne bodo uradno predane,« je Džolani dejal v izjavi za telegram, pri čemer se je predstavil s svojim pravim imenom Ahmed al Šaraa, dodaja AFP.
Ob zavzetju Damaska so uporniki vdrli tudi v zloglasni zapor Sadnaja, kjer naj bi se dogajale hude zlorabe političnih zapornikov. Po navedbah tujih agencij so iz zapora izpustili na tisoče zapornikov.
Televizijski posnetki iz Damaska med drugim prikazujejo ljudi, ki vzklikajo in teptajo podrti kip očeta predsednika Bašarja al Asada, Hafeza. Ta je vladal Siriji 29 let do svoje smrti leta 2000 in vzpostavil brutalen sistem vladanja, ki ga je podedoval njegov sin. Asad je leta 2011 brutalno zatrl mirne proteste proti svojemu režimu, kar je privedlo do državljanske vojne. Ubitih je bilo več kot pol milijona ljudi.
Uporniki v Siriji, kjer državljanska vojna divja od leta 2011, so silovito ofenzivo s ciljem strmoglavljenja režima predsednika Asada sprožili 27. novembra. V le nekaj dneh so prevzeli nadzor nad precejšnjim ozemljem na severu Sirije, vključno z Alepom, drugim največjim mestom v državi.
V četrtek jim je uspelo zavzeti tudi Hamo, ki je služila kot tamponsko območje za zaščito prestolnice, v petek pa prišli na obrobje mesta Homs in zavzeli Daro na jugu Sirije. Po navedbah tujih tiskovnih agencij so Asadu, ki je užival podporo Rusije, pomagali tudi borci gibanja Hezbolah, ki pa naj bi se umaknili pred ofenzivo sirskih upornikov.
Množica je med drugim vdrla v predsedniško palačo in tam po poročanju AFP zažgala sprejemno dvorano. Prišlo je tudi plenjenja v razkošni rezidenci pobeglega nekdanjega voditelja Asada, ki je bila doslej zaprta za javnost.
Sirski uporniki so danes sočasno z zavzetjem glavnega mesta napredovali tudi na severovzhodu države. V nagovoru na sirski državni televiziji so sporočili, da so zavzeli območja zahodno od ključnega mesta Deir al Zur, ki so bila doslej pod nadzorom sirskih vladnih sil in zavezniških milic. Deir al Zur ob reki Evfrat v bližini meje z Irakom leži na pomembnih prometnih in oskrbovalnih poteh med vzhodnim in osrednjim delom Sirije, potrjuje DPA. Na tem območju je tudi večina naftnih polj v državi pa tudi ameriško vojaško oporišče. Deli mesta so večinoma pod nadzorom kurdskih Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki pozdravljajo današnji padec režima Bašarja al Asada.
Mesto, ki je bilo med letoma 2014 in 2017 trdnjava teroristične skupine Islamska država, je po navedbah DPA tudi ključno prometno vozlišče med Sirijo in Irakom. Sirska vojska ga je ponovno zavzela leta 2017 ob podpori Rusije.
Na severu Sirije, kjer prebivajo Kurdi, potekajo srditi boji za mesto Manbij. Ob domnevni podpori turških zračnih sil in topništva naj bi islamistični borci že vstopili v mesto, ki ga že več dni branijo pretežno kurdski SDF.
Medtem so ameriške sile, ki na severu Sirije že leta zasedajo območje bogato z nafto in zemeljskim plinom, izvedle več zračnih napadov na tarče Islamske države v severni Siriji, je centralno poveljstvo ZDA sporočilo na družbenih omrežjih.
Izraelska vojska je premaknila svoje sile v tamponsko območje na zasedeni Golanski planoti. Poteza je bila narejena »v skladu z oceno situacije po nedavnih dogodkih v Siriji«, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA sporočila izraelska vojska.
Enote so bile po navedbah izraelske vojske nameščene »v tamponskem pasu in na več drugih lokacijah, potrebnih za obrambo«. Cilj je »zagotoviti varnost naselij na Golanski planoti in državljanov Izraela«, so zapisali ter poudarili, »da se izraelska vojska ne vmešava v notranje dogajanje v Siriji«. Vojska naj bi ostala v tamponskem območju, dokler bo potrebno za varnost Izraela in njegovih državljanov.
Izraelski mediji so poročali, da so v tamponsko območje s Sirijo prodrli tanki. Prebivalci mesta Kunejtra so za DPA povedali, da so izraelske enote napredovale 15 metrov na sirsko ozemlje in izstrelile nekaj strelov. Vendar do mesta Kunejtra niso prodrli. Omenjeno mesto je sedež istoimenske province na meji z Golansko planoto, ki si jo je leta 1981 priključil Izrael. Po mednarodnem pravu velja ta strateško pomembna skalnata planota za sirsko ozemlje, ki ga nelegalno zaseda Izrael.
Benjamin Netanjahu je Izraelski vojski je ukazal, naj zavzame demilitarizirano območje v Siriji. Kot je dejal, je 50 let star sporazum o razdružitvi med državama propadel in sirske sile so zapustile svoje položaje.
Med obiskom okupirane Golanske planote v spremstvu obrambnega ministra Izraela Kaca je Netanjahu danes dejal, da je Asadov padec zgodovinski dan za Bližnji vzhod, zgodil pa se je kot »neposredna posledica udarcev, ki smo jih zadali Iranu in Hezbolahu«.
Izrael po njegovih besedah ponuja roko vsem, ki so zainteresirani za mir z Izraelom, spomnil pa tudi, da se v izraelskih bolnišnicah zdravijo številni uporniški borci iz Sirije.
Izrael je sicer danes izvedel več zračnih napadov na cilje v Siriji, med drugim je bombardiral varnostna in raziskovalna središča v Damasku.
Med prvim predsedniškim mandatom Donalda Trumpa so ZDA priznale izraelsko zahtevo po Golanski planoti. Mirovne enote misije Undof nadzorujejo približno 235 kvadratnih kilometrov veliko tamponsko območje med Izraelom in Sirijo.
Iraški varnostni vir je medtem za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da je Bagdad dovolil vstop več sto sirskim vojakom, ki so »pobegnili s frontnih črt«, skozi mejni prehod Al Kaim. Drugi vir je navedel število 2000 vojakov, vključno s častniki.
Uporniki pod vodstvom islamistov so po 11 dneh silovite ofenzive vkorakali v Damask in razglasili konec vladavine predsednika Bašarja al Asada v Siriji.
Nemiri v Siriji so se začeli že marca 2011 v okviru protestnega gibanja arabska pomlad. Asadova vlada je proteste nasilno zatrla, kar je vodilo v dolgoleten oborožen spopad, ki mu ni bilo videti konca. Konec novembra pa se je zgodila za mnoge nepričakovana in bliskovita ofenziva upornikov. Sledi kronologija dogajanja v zadnjih dneh.
27. november
Islamistični uporniki so izvedli nenaden napad na sirsko vojsko v severni provinci Alep. Sledili so spopadi, v katerih je bilo v 24 urah ubitih več kot 130 ljudi. Napad je izvedla skupina Hajat Tahrir al Šam (HTS), ki je nadzorovala večji del severozahodnega območja Idliba in dele sosednjih provinc Alep, Hama in Latakija, pomagale pa so ji zavezniške frakcije.
28. november
Ofenziva HTS se je nadaljevala, uporniki so presekali pomembno avtocestno povezavo med Alepom in sirsko prestolnico Damask. Spopadi so po navedbah tujih tiskovnih agencij potekali v občutljivem času za Sirijo in regijo, ko v sosednjem Libanonu začne veljati krhko premirje med Hezbolahom in Izraelom.
29. in 30. november
Islamisti so obstreljevali Alep na severu države in v bliskovitem napadu na sile sirske vlade, ki sta jih sicer podpirala Iran in Rusija, vstopili v mesto. V odgovor so ruska vojaška letala začela napade na Alep. Uporniki so v enem dnevu prevzeli nadzor nad večino Alepa, pa tudi več kot 80 mesti in vasmi na severu Sirije. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v pogovoru z iranskim in turškim kolegom izrazil zaskrbljenost zaradi »nevarnega« stopnjevanja sovražnosti.
1. december
Sirski observatorij za človekove pravice je potrdil, da so sirske režimske sile prvič po več kot desetletju izgubile nadzor nad mestom Alep. Iranski zunanji minister Abas Aragči je odpotoval v Damask, da bi se srečal z Asadom, in napovedal, da bo Teheran odločno podpiral sirsko vlado in vojsko. ZDA in njihove zaveznice so pozvale k deeskalaciji in zaščiti civilistov v Siriji.
2. december
Ruski predsednik Vladimir Putin in iranski predsednik Masud Pezeškian sta obljubila brezpogojno podporo zaveznici Siriji.
5. december
Uporniki so po dneh hudih spopadov z Asadovimi silami zavzeli Hamo, četrto največje mesto v Siriji. Vodja upornikov in HTS Abu Mohamed al Džolani je dejal, da po zavzetju Hame ne bo maščevanja. Kitajska je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Sirijo.
6. december
Uporniki so se približali Homsu, znanemu kot prestolnici revolucije. Vodja HTS Džolani je dejal, da je cilj ofenzive strmoglavljenje Asadovega režima. Asadova vojska in paravojaške enote, ki jih podpira Iran, so se umaknile iz vzhodnega mesta Deir Ezor, kjer so bili od leta 2011 nameščeni iranski svetovalci, in njegove okolice.
Od začetka ofenzive je bilo ubitih več kot 820 ljudi, vključno s 111 civilisti, razseljenih pa 280.000 ljudi. Združeni narodi so opozorili, da bi lahko število naraslo na 1,5 milijona.
7. december
Uporniki so zavzeli Homs, vodja HTS Džolani pa je napovedal naskok na Damask. Sirsko obrambno ministrstvo je zanikalo novice o umiku vojske iz okolice Damaska. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, čigar vlada podpira nekatere oborožene skupine v severni Siriji, je dejal, da je Sirija utrujena od vojne, krvi in solz. Libanonski Hezbolah je v pomoč Asadu poslal 2000 borcev v Sirijo, da bi branili položaje.
8. december
Uporniki so silovito napredovali proti Damasku. Sirska vojska in druge varnostne sile so se umaknile z mednarodnega letališča v Damasku, predsednik Asad pa po navedbah več virov pobegnil iz države.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji